Postojna si je prislužila drugič podeljeni zlati kamen, priznanje za razvojno najbolj prodorno občino. Strokovni svet projekta, namenjenega spodbujanju dobrega razvoja na lokalni ravni, so prepričale preprosta strategija, dosledna izvedba, opiranje na lastne vire in uspešno javno-zasebno partnerstvo. Postojna, še nedolgo tega skorajda mesto duhov, poosebljenje kraja, ki je ostal v nekih drugih, preteklih časih in ki mu sedanjost polzi med prsti, zdaj živi in raste. Kakšen je recept za uspeh in kje prodirajo Postojnčani toliko bolje od drugih, smo vprašali župana Jerneja Verbiča.
Občina Postojna je prejemnica letošnjega priznanja zlati kamen zaradi treh razlogov: »Prvič, ima preprosto in jasno razvojno vizijo, ki jo dosledno izvaja, drugič, pri razvoju se močno opirajo na lastne vire, tretjič, imeli so dovolj poguma in širine, da so znali te vire utrditi z zglednim javno-zasebnim partnerstvom. Vse to so pomembna sporočila za finančno zahteven čas,« so svojo izbiro obrazložili v reviji Zlati kamen.
Vedeti moraš, za koga delaš
Župan Jernej Verbič kar žari od ponosa zaradi novega uspeha svoje občine. Začne pa s tem, da pohvali svoje sodelavce. »Da je Postojna takšna, kakršna je, je predvsem zasluga strokovnih delavcev, ki znajo delati projekte, in občinskega sveta, ki jih podpre. Ne oziram se na politične barve. Poslušam vse pripombe in pametne amandmaje vedno upoštevam. Potem ni težko sodelovati, in ko se svetniki vseh barv vidijo v rešitvah, stvari delujejo.« Da stvari res tečejo, kot je treba, govori dejstvo, da so kar tri četrtine štiriletnega programa pod streho že po dveh letih. »Ostane nam le še četrtina, a se z njo ne bomo zadovoljili. Zagnali bomo nove projekte.« Teh je v občinskih predalih vse polno. Treba je biti pripravljen na priložnosti, imeti kaj ponuditi investitorjem, razmišljati vnaprej, je prepričan Verbič, ki je ob prevzemu županskega mesta podedoval majhen dolg, a tudi malo projektov. »Če projekti niso pripravljeni, porabiš pol mandata za načrte, potem šele lahko začneš delati. Zamudiš priložnosti za javno-zasebno partnerstvo. Nimaš konkretnih ciljev, ki te vlečejo naprej,« razmišlja.
Verbič pravi, da mu še več kot velika priznanja pomenijo tista »manjša«. Zahvale društva invalidne mladine, Karitasa, srbskega in muslimanskega društva, kmečkih žena in mnoge druge so razstavljene na častnem mestu v njegovi pisarni. Pomembno je vedeti, za koga sploh delaš, je prepričan župan. »Ljudje potrebujejo tako majhne, vsakodnevne stvari kot velike, na ravni mesta, občine. Tega župan ne bi smel prezreti. Postojna, na primer, je multinacionalna občina, tu imamo sedemnajst narodnosti. Nekatere so množično zastopane. Treba je poskrbeti za vse potrebe. Pri meni so bili visoki predstavniki vseh verstev in kultur. Ni treba veliko, da živimo v sožitju. Ponosen sem na to, da v Postojni ni nacionalizma, ni sovražnih izpadov, ni veliko vandalizma. To, da bi vsi skupaj živeli v mirnem in lepo urejenem mestu, je bila vedno ena mojih največjih želja.« Občinska podpora se kaže v tem, da so pravoslavni verniki dobili svoj prostor, muslimani imajo molilnico, finančno podpirajo humanitarne organizacije, materinski dom, športna in kulturna društva. Dodatna sredstva so namenili tudi za podporo delavcem, ki so izgubili službo v propadlem pivškem Javorju.
