A predstavljajte si, da bi vaša banka leto dni po tem, ko vam je odobrila kredit za posel, ta pa je žal propadel, sklenila, da kredit spremeni v donacijo in vam ga ni treba vrniti. Sanje? Ne, resničnost t. i. etičnih bank.
Premakni svoj denar!
Vse več ljudi, tudi pri nas, se sprašuje, ali še lahko zaupajo bankam, ki so postale glavni krivec za krizo gospodarstva. »Velike sistemske banke imajo prevelik vpliv na celoten finančni sistem in ga lahko tudi sesujejo. Koliko finančnikov z Wall Streeta so doslej zaprli zaradi vpletenosti v največjo finančno krizo v zgodovini človeštva? Koliko bančnikov bo pri nas odgovarjalo na sodiščih? Na vse to se seveda močno navezuje mehanizem ustvarjanja denarja, ki je danes popolnoma v rokah bank,« je kritičen Aleš Praprotnik, socialni pedagog, ki je končal tudi študij okoljskih ved na Open University v Veliki Britaniji in se posvetil preučevanju denarja. V knjigi Denar. Nedolžna prevara! raziskuje tradicionalne bančne sisteme in ponuja alternative.
Zaradi nedavnega posega v varčevalne vloge v ciprskih bankah veliko ljudi tudi razmišlja o tem, da bi prihranke dvignili in spravili na varno v sef ali nogavico. Tako v Španiji v zadnjem letu odmeva fraza Premakni svoj denar. Z njo želijo nevladne organizacije pozvati ljudi, naj svoje prihranke – če jih sploh še imajo – iz velikih bank preselijo v manjše, družbeno odgovorne banke, ki jih bolj kot za kapital skrbi za dobrobit posameznika in družbe. Splošni naziv za take banke je etična banka. Kakorkoli – Španci so nad akcijo navdušeni in vse več jih svoje račune prenaša iz klasičnih v alternativne banke. Joan Antoni Melé, direktor španske podružnice največje svetovne družbeno odgovorne banke Triodos, je prepričan, da je tako prav: »Ne želim, da trg odloča o mojem denarju. Želim imeti pravico do odločanja o tem, kaj se dogaja z mojim denarjem, kaj banke z njim podpirajo. Sedaj se dogaja, da finančne institucije, kot so Mednarodni monetarni sklad in Centralna evropska banka, nadzorujejo naše življenje. Menim, da je za družbo nastopil odločilen trenutek, ko se mora spremeniti.«
Gibanje se je sicer začelo leta 2009 v ZDA. Ironično je, da se je začelo na božični večerji ene najbolj vplivnih – in tudi premožnih – Američank, v jedilnici Arianne Huffington, medijske magnatinje, ustanoviteljice edinega s prestižno Pulitzerjevo nagrado nagrajenega internetnega časopisa Huffington Post. Leta 2011, šest let po ustanovitvi, ga je prodala za neverjetnih 135 milijonov dolarjev. Kakorkoli – očitno je bil božični puran tisto leto zanjo in njene prijatelje poln navdiha, saj so se spomnili, da bi lahko ljudi pozvali, naj bolj kot velike banke na Wall Streetu, odgovorne za recesijo, uporabljajo majhne banke, ki so bolj človekoljubne. Odziv na poziv je bil neverjeten: v enem letu je račune preneslo štiri milijone ljudi, v naslednjih dveh letih pa še dvanajst milijonov.
Odtlej je projekt omrežil tudi Evropo. Nedavno so denimo vse londonske pisarne stranke zelenih premaknile svoje račune v etične banke in zdaj pozivajo lokalne skupnosti, naj storijo enako. Prav sedaj v Veliki Britaniji poteka akcija Switch and Tell, Zamenjaj in povej, s katero ljudi pozivajo, naj svoje račune prenesejo v družbeno angažirane banke in kooperativne hranilnice. »Številke, ki kažejo na vztrajno rast komitentov v številnih družbenih bankah, nakazujejo, da je za ljudi pomembno, po kakšnih etičnih vodilih banke poslujejo in kako to banka tudi prakticira. In če je ponudba primerna, se ljudje na to tudi odzovejo,« meni Primož Šporar, direktor podjetja Brez dobička, ki se ukvarja z družbenimi inovacijami, član evropskega socialnoekonomskega odbora in poznavalec družbenega bančništva.
