Novica, da si je Angelina Jolie dala odstraniti prsi, je prejšnji teden po odmevnosti zagotovo prekosila vse drugo svetovno dogajanje. Je nora ali odgovorna, smo se spraševali.
Mati slavne igralke je pri 56 umrla zaradi raka na dojki. Tudi pri Angelini so odkrili prisotnost gena za tega raka – BRCA1– zaradi česar je imela 87 odstotkov možnosti, da zboli za rakom na dojkah, in 50 odstotkov, da zboli za rakom na jajčnikih. Angie si namerava odstraniti tudi te. Odločitev za tako drastičen poseg na delih telesa, ki so za žensko eden glavnih temeljev identitete, tako osebne kot spolne, je zagotovo izredno težka. Roko na srce, ženske imamo za pogumne že tiste, ki si upajo do golega obriti glavo. To, da je zunanja privlačnost pomembna, nam okolje izredno nasilno vbija v glavo že od najnežnejših let naprej. Saj veste, kadar jih hočemo pohvaliti, so fantki pogumni, deklice pa lepe. Ko sta enkrat zdravje in življenje ogrožena s tako resno boleznijo, kot je rak na dojki, je stvar seveda drugačna. A spet ne toliko. Drugače bi se za preventivno odstranitev dojk verjetno odločalo precej več žensk.
Ko (skoraj) veš, da boš zbolel
O raku še zdaleč ne vemo vsega, vemo pa, da ima tretjina rakov neko dedno komponento. Takrat govorimo o družinskem raku. Imamo ga, če smo dedovali več okvarjenih oziroma spremenjenih genov. Noben posamezen ni dovolj močan, da bi povzročil rakavo bolezen, kombinacija pa je hitro usodna. Pri raku na dojki ima povprečna Slovenka osem odstotkov možnosti, da bo za njim zbolela. Če je podedovala spremenjeni gen za raka dojk, pa ima za to skoraj 85 odstotkov možnosti. To velja za vse vrste dednih rakov. Vseh še ne poznamo, trenutno pri nas rutinsko testirajo za štiri vrste raka: raka dojk in jajčnikov, raka debelega črevesa in danke, melanom in medularnega raka ščitnice. Ob tem naj opozorimo, da lahko za rakom na dojki zbolijo tudi moški. V Sloveniji jih za tem rakom zboli od pet do deset na leto; od tega jih je 20 odstotkov nosilcev mutacije BRCA. Če je za dednim rakom dojke zbolela mama, vedno testirajo tudi sinove, saj je ob mutaciji tudi verjetneje, da bodo zboleli za rakom prostate in da bodo okvarjeni gen podedovali tudi njihovi otroci.
Zakaj pregledi niso dovolj?
Gen za dednega raka je zagotovo breme, ki ga človek težko nosi. A vendarle, zakaj tako drastičen ukrep, kot je odstranitev dojk? Ali redni presejalni testi niso dovolj? Koliko so potem sploh lahko mirne tiste ženske, ki na mamografijo hodijo le vsakih nekaj let? In koliko bolj so zaradi obsevanja ogrožene ženske, ki na preglede hodijo vsako leto? Za odgovore smo povprašali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in odgovoril nam je izr. prof. dr. Janez Žgajnar, spec. kirurg. »Možnih je več ukrepov, ženska sama pa si izbere zase najprimernejšega. Odstranitev dojk je vsekakor uspešnejša metoda, vendar je tako drastična, da se večina žensk pri nas odloči za pogoste preglede. Za zdaj ni podatkov, da bi pregledi oziroma preiskave, ki jih opravljamo, povečali ogroženost preiskovane ženske,« je povedal. Raka dojk tudi pri dednem raku dojk zdravijo enako kot sporadičnega. Enaka je tudi uspešnost zdravljenja, prognoza in izbira zdravljenja pa sta odvisni izključno od lastnosti tumorja in stadija bolezni, in ne od tega, ali gre za dednega raka ali ne. Natančnih podatkov o tem, kako pogosto je rak kljub rednim pregledom pri tistih, ki nosijo okvarjen gen, že napredoval, ko ga odkrijejo, ni. »Za zelo natančen odgovor bi morali opraviti temeljito analizo več sto žensk, ki so v naši oskrbi. Na splošno lahko rečemo, da s pogostimi pregledi odkrijemo relativno majhne rake, ki pa so praviloma že invazivni (pravi raki) in je njihova prognoza do neke mere negotova. Večinoma gre kljub vsemu za tako imenovanega zgodnjega raka dojk, in ne razsejano bolezen,« je razložil dr. Žgajnar.
Dojke si je dalo odstraniti 16 Slovenk
Preventivna mastektomija je zato edina zanesljiva možnost, da se raku in zdravljenju izognemo. A zdravniki je nikoli naravnost ne priporočajo, saj se zavedajo, kakšen stres lahko pomeni za žensko in kakšne psihološke posledice lahko ima. Pripravijo individualiziran program presejanja, v katerem mlade ženske, ki so nosilke okvar na genih, spremljajo z MRI-preiskavo dojk, mamografijo, UZ-preiskavo dojk in kliničnim pregledom ter jim ponudijo tudi možnost preventivne odstranitve dojk s sočasno rekonstrukcijo, preventivno odstranitev jajčnikov po koncu rodne dobe in po dopolnjenem 40. letu starosti, pri bolj ogroženih za raka debelega črevesa pa v presejalni pregled sodi tudi kolonoskopija. Kontrolo dojk začnejo že med 25. in 35. letom starosti, slikanje dojk pa opravljajo enkrat na leto. Dedni rak dojk sicer v Sloveniji zajema okrog 5 odstotkov vseh rakov dojk. Kljub temu se ženske zelo redko odločajo iti pod nož že vnaprej. Od leta 1999 se jih je tako le 33 odločilo za preventivno odstranitev jajčnikov, 5 za odstranitev dojk, 11 pa za oboje.
