Klopov je več vrst. Samo pri nas so jih našli več kot 16. Najpogostejši je tako imenovani gozdni klop (Ixodes ricinus), ki se lahko okuži z virusom klopnega meningitisa (lahko tudi encefalitisa ali meningoencefalitisa) ali pa z bakterijo, ki povzroči borelijo. Klop je majhna živalca, ki je včasih sploh ne opazimo s prostim očesom. Poveča se, ko se napije krvi, in navadno postanemo šele tedaj pozorni nanjo. Kadar nas klop ugrizne, tega sploh ne čutimo, ker ima v svoji slini blag anestetik. Ko pa ga izpulimo, lahko ranica še nekaj časa ostane rdeča, kar je znak rahlega vnetja. Lahko tudi nekaj časa srbi, vendar srbenje ob pravilni negi (najbolje je malo potrpeti in se ne praskati) hitro mine. Če klopa ne izpulimo pravilno, lahko njegova glavica ostane v koži, saj se zarije vanjo in dobesedno pripne s posebnimi kaveljčki na rilčku. Ranica se lahko vname in tudi zagnoji.
V sredozemskih državah klopov ni
Klop za tako majhno žival živi razmeroma dolgo, povprečno tri leta, lahko pa od eno do celo šest let. Njegov življenjski ciklus je odvisen od vrste. Naš gozdni klop ima tri faze razvoja. Odrasla samica izleže od nekaj sto do tisoč jajčec in potem pogine. Jajčeca leže skoraj ves mesec, vsak dan nekaj. Ves ta čas se hrani s krvjo, ki si jo je načrpala na gostitelju pred tem. Samček, ki jo oplodi, potem prav tako pogine. Iz jajčec se izležejo tako imenovane larve, čisto majhni klopi, ki imajo samo tri pare nog (odrasli imajo štiri pare). Tudi ti potrebujejo gostitelja, navadno so to manjši sesalci. Potem pa se larve levijo in spremenijo v nimfe, iz katerih ob drugi levitvi nastane odrasel klop. Ta ždi v podrastju v gozdu, kjer mora biti relativno vlažno. Tam čaka na prvo priložnost, da dobi gostitelja. To je lahko jelen, srna, pes ali človek. Klopi postanejo aktivni, ko se začno temperature v ozračju dvigovati, se pravi spomladi. V sredozemskih državah jih navadno ni, ker je vreme presuho in jim ne zagotavlja preživetja. Lahko pa so povsod drugod, segajo tja v Islandijo in v skandinavske države.
Borelij je več vrst
Klopi sami po sebi niso nevarni. Nevarno za človeka postane, kadar je veliko klopov okuženih. V Sloveniji jih je, na žalost, zelo veliko. Klopi prenašajo virus klopnega meningitisa, se pravi vnetja možganske ovojnice. Okužba lahko povzroči tudi vnetje možganov (encefalitis) ali pa obojega (meningoencefalitis). Znaki so podobni gripi oziroma prehladu: vročina, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje, otrdel vrat. Za te vrste okužbe posebnega zdravljenja ni, bolniku samo lajšajo znake. Problem je, da po že pozdravljeni bolezni lahko ostanejo dolgotrajne posledice, od pogostih glavobolov naprej. Zato se je pred to okužbo dobro zavarovati s cepljenjem.
