Sicer pa poimenovanje februar izhaja iz rimskega praznika očiščenja februa. Rimljani so namreč po starem koledarju začeli leto 1. marca in pred njim se je bilo treba obredno očistiti ter narediti prostor pomladi. Slovensko ime svečan pa je seveda povezano s svečami – ledenimi in voščenimi, s katerimi so si nekdaj svetili.
Drugi mesec v letu naj bi bil po ljudski modrosti podaljšek mrzlega, zimskega januarja. Če je pretopel, napoveduje hladna marec in april (Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži; Če je svečana pretoplo, bomo malega travna radi za pečjo), po drugi strani pa topli dnevi na začetku obetajo dobro letino – tudi vina, gob in medu. Konec meseca pa naj le bo mrzel, ker če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Popolna rekorderka, kar se vremenskih pregovorov tiče, je februarja svečnica, 40. dan po božiču, ko se po tradiciji pospravijo jaslice in je konec božičnega obdobja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 28. januar 2025.
