Pozdravljeni!
Inkontinenca je nehoteno uhajanje urina ali blata. Med dejavniki tveganja za nastanek urinske inkontinence (UI) je v prvi vrsti ženski spol. Po 35. letu ima težave z UI vsaka peta ženska, po 55. letu pa kar vsaka tretja ženska. Glavni razlogi za stresno urinsko inkontinenco, ki se pojavlja zaradi oslabelosti mišično-vezivnih struktur medeničnega dna, so nosečnost, porod in menopavza.
Pri mlajših ženskah in deklicah sta v ospredju stresna urinska inkontinenca, še bolj pa urgentna urinska inkontinenca, ki se kaže kot čezmerno aktiven sečni mehur.
Pomemben dejavnik tveganja za težave pri mladostnicah je genetska predispozicija. V nekaterih družinah je pojavnost večja, na kar imata verjetno vpliv struktura in kakovost mišično vezivnega tkiva. Če ima težave z UI že mama, je tveganje, da bo imela težave tudi hčerka, veliko večje.
Urinske inkontinence ni vedno mogoče preprečiti, je pa nekaj ukrepov, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju nevarnosti za njen nastanek, zato je smiselno s preventivnimi ukrepi začeti že pri deklicah v času odraščanja.
S preventivo naj začno že deklice
Najpomembnejši preventivni ukrep pri nastanku urinske inkontinence je zdrav način življenja. Priporočata se zmerna telesna aktivnost in zdrava prehrana. Zelo pomemben dejavnik tveganja je namreč čezmerna telesna teža, ki poveča pritisk na mehur in mišice medeničnega dna, kar pospeši nastanek UI. Prehrana mora biti raznolika. Diete in izključevanje določenih živil lahko poslabšajo strukturo tkiv, kar dolgoročno pripelje do stresne urinske inkontinence.
Smiselno bi bilo že deklice naučiti vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Primerne vadbe s poudarkom na krepitvi teh mišic so pilates in joga. Odsvetuje se dvigovanje težkih bremen oziroma pretežkih uteži na vodenih vadbah. Odsvetuje se tudi čezmerno skakanje po trampolinu.
Preprečevanje urgentne UI ali čezmerno aktivnega sečnega mehurja, kjer razlog nastanka ni popolnoma jasen, lahko preprečujemo ali vsaj ublažimo z rednim in ne prepogostim uriniranjem. Če uriniramo tudi takrat, ko nas ne tišči, in to počnemo dolga leta, si porušimo osnovni fiziološki mehanizem odvajanja in zadrževanja vode, kar pomeni, da smo za to vrsto inkontinence pogosto krivi sami. Uživati moramo zadostno in ne čezmerno količino vode. Danes vidimo mladostnike, predvsem deklice, vsako s svojo steklenico vode v eni roki, v drugi roki pa s termovko s kavo. Ni tako redko, da je pri njih razlog za težave preveč popite tekočine.
Kava, energijske pijače in nikotin
Poleg tega kava že sama po sebi učinkuje diuretično, kar pomeni, da spodbuja delovanje mehurja in poveča količino izločenega urina. Gazirane pijače, energijske pijače, zeleni in črni čaj, presladke in preveč kisle pijače prav tako učinkujejo diuretično.
Izogibati se je treba tudi nikotinu, ki dolgoročno slabo vpliva na tkivo in pripomore k stresni urinski inkontinenci. Poleg vsega tega je pomembna skrb za redno odvajanje blata, saj kronično zaprtje prav tako pripomore k UI. Pri mladostnicah je vzrok za UI lahko tudi psihološki, zato je pomembno tudi dovolj spanja, iskanje vzroka za težave in pomoč pri odpravljanju stresa.
Težave z uhajanjem vode so lahko znak resnejšega zdravstvenega stanja. Marsikatere primere lahko reši družinski zdravnik ali pediater, lahko tudi izbrani ginekolog. Preostale bolnike pa glede na vzrok inkontinence napotimo k ustreznemu specialistu, npr. urologu, nevrologu, psihiatru …
Lepo vas pozdravljam,
Irena Tonin, dr. med, specialistka ginekologije in porodništva pri Ginekologiji Ljubljana
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Irena Tonin, dr. med, specialistka ginekologije in porodništva
Objavljeno v reviji Jana, št. 43, 22. oktober 2024.
