Izrael povsem nekaznovano pobija vse okoli sebe. In temu reče obramba. V imenu te pravice vsak dan sesujejo kakšno šolo in bolnišnico, pobijejo nekaj deset otrok. In vse, kar civilizacija zmore, je to, da je Varnostni svet ZN zaskrbljen!? In da ni zamere, velesile z enim konvojem Izraelu pošiljajo orožje, z drugim pa tistim, ki jih ta pobija, humanitarno pomoč. Razumete? Jaz ne. Ne morem se sprijazniti. Imam otroke, vnuke … Nočem zatona.
Živim za tukaj in zdaj. Z vsakdanjimi izzivi. Obračun elektrike. Komaj kaj – če sploh kaj – razumem. Okej, gotovo je mnogo pametnejših od mene in jim je vse jasno. A vsi gotovo niso. Imamo toplotno črpalko, imamo sončno na strehi. Vse zato, ker je to racionalno in okoljsko vzdržno. Ali bomo zaradi tega zdaj dobivali višje račune!? Ker … kaj pa vem, zakaj. Po hiši imam obešene urnike, kdaj bo elektrika najdražja, kdaj najcenejša. In ugotavljam, da bo najbolje, če dan zamenjam za noč. Podnevi bom spala, med deseto zvečer in šesto zjutraj pa prala, sesala, polnila naprave, se grela, kuhala kosilo, visela na internetu. Za dobro mero se je zadnjič na pragu pojavil gospod iz Elektra in sporočil, da bodo menjali zemeljske vode. Plača Elektro(!?). Je pa nujno, ker so sedanji premalo zmogljivi. »Samo s sosedi se dogovorite, da bodo vsi dali soglasje za ponovno prekopavanje!« Razumete? Mi naj bi se dogovarjali za to, da bo Elektro opravljal svojo osnovno dejavnost!? Za katero plačujemo tudi omrežnino? Vem, danes, ko so za vsak primer vsi proti vsemu, ko civilna iniciativa dveh ali treh lahko ustavi državni projekt, je to lahko problem. Morda pa vendarle tudi priložnost za spoznanje, da poleg zasebnih interesov in kapric vendarle obstaja tudi nekaj, čemur se reče skupno dobro. Če sploh še vemo, kaj je to.
Verjamete, da ti, ki