Okužb z virusom Zahodnega Nila (VZN) tokrat nimamo prvič, zaznali smo jih že v letih 2013, 2017 in 2018. Letos so o njih že poročali iz Grčije (31), Italije (25), Španije (5), Avstrije (2), Madžarske (2), Srbije (2), Francije (1) in Romunije (1). Zaradi okužbe je umrlo osem ljudi: pet v Grčiji, dva v Italiji in en v Španiji. »Na evropski ravni je skupno število prijavljenih okužb letos v okviru pričakovanega, čeprav je v Grčiji in Španiji višje kot v prejšnjih letih. Glede na ugodne vremenske razmere za prenos pa se v Evropi v prihodnjih tednih in mesecih pričakuje še dodatne okužbe pri ljudeh,« napoveduje mag. Eva Grilc.
Naravni rezervoar virusa so ptice
Virus Zahodnega Nila se na človeka običajno prenese s pikom okuženega komarja. »Glavni prenašalci so komarji iz rodu Culex. V Evropi sta to Culex modestus in Culex pipiens s.lat, obe sta razširjeni tudi v Sloveniji. Glavni gostitelj virusa so ptice, ki pa najpogosteje ne zbolijo in ne poginejo. Nekatere vrste ptic so pomembnejše pri pomnoževanju in prenosu VZN kot druge. Najvišjo in najdlje trajajočo viremijo (stanje, ko je virus prisoten v krvi, op. a.) imajo ptice pevke, pobrežniki in nekatere vrste ujed.« Ali tudi ptice lahko za človeka predstavljajo nevarnost za okužbo? »Sam stik s pticami za okužbo ljudi ni tvegan, previdnost pa ni odveč.«
Redko se prenese z dojenjem
So mogoči tudi drugi načini prenosa VZN? »Obstajajo raziskave, v katerih so proučevali prenos VZN z dojenjem. Podatki iz ZDA kažejo, da je takšen način prenosa sicer možen, a redek. Vendar so potrebne nadaljnje raziskave. Med nosečnostjo ali porodom se VZN ne prenaša na plod.«
Kdaj k zdravniku?
Po pikih komarjev je dobro biti pozoren na morebitne bolezenske simptome. Kdaj je treba iti na pregled k zdravniku? »Če se pri osebi pojavijo znaki, kot so visoka vročina, zmedenost, oslabelost mišic, hud glavobol in podobno, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.«
Večina nima znakov okužbe. Kako pri človeku poteka okužba z VZN? »80 odstotkov okuženih nima nobenih znakov okužbe. Pri približno 20 odstotkih okuženih pa se po preteku inkubacijske dobe pojavijo slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih. Simptomi in znaki vročice Zahodnega Nila so neznačilni ter podobni gripi. Pri enem od 150 ljudi se pojavijo znaki prizadetosti centralnega živčevja. Takrat sta po navadi potrebna zdravljenje in opazovanje v bolnišnici.«
Kdo je za VZN še posebej občutljiv? »Dovzetnejše so starejše osebe, kronični bolniki, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.«
Svetuje, da se pred piki komarjev, ki lahko prenesejo virus Zahodnega Nila, čim bolj zaščitimo in se izogibamo krajem, kjer je komarjev zelo veliko. Obenem svetuje splošno skrb za zdravje, za čim večjo odpornost organizma.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 10. september 2024.
