Najoptimalnejše okolje za kunca je manjša soba, ki jo po tleh zavarujemo s preprogo ali primerno, nedrsečo podlago, ki jo je preprosto očistiti. V sobi mora biti vsaj eno stranišče, še bolje dva, podlaga v stranišču so lahko leseni peleti. Imeti morajo tudi skrivališče – najbolje leseno kočo z več vhodi in izhodi ter mehko ležišče in nekaj primernih igrač. Če je kuncev več, mora imeti vsak kunec svoje skrivališče.
V naravi bi tekali več ur na dan
Prostor mora biti primerne temperature, kunci najbolje prenašajo temperature do 20 °C, nad 25 °C pa je že prevroče. V njihovem dosegu ne smejo biti električne žice, hišne rastline, ki so morda zanje strupene, ter vse, kar bi lahko z glodanjem uničili. Kunci obožujejo tek in skakanje, v naravi bi tekali več ur na dan. Zato je pomembno, da imajo ali dovolj veliko sobo ali možnost varnega izpusta na travi.
Radi se igrajo s kroglami iz vrbovih vej
Kunci v naravi (kjer živijo zunaj) počnejo marsikaj – iščejo hrano, tekajo, skačejo, kopljejo rove, se skrivajo in družijo z drugimi kunci. Zato se moramo potruditi, da jim tudi doma omogočimo čim več priložnosti, da bodo počeli vse našteto, saj je to njihovo naravno vedenje.
Zelo radi se igrajo s kroglami, spletenimi iz vrbovih vej, ki so napolnjene s senom. Obožujejo tudi tunele in različne škatle, ki jim predstavljajo skrivališča. Tunele lahko kupite v specializiranih trgovinah ali pa jih naredite doma – v škatlo izrežete dve luknji (eno za vhod in drugo za izhod, saj se kunci počutijo varneje v skrivališčih, kjer imajo več možnosti za pobeg) in tunel je pripravljen. Pogosto tunele oziroma škatle kunci po svoje preuredijo, kar ni problem – ko jih uničijo, jih preprosto zamenjmo z drugimi.
Ker v naravi pogosto kopljejo rove, jim moramo kopanje omogočiti tudi mi. Če imamo možnost varnega izpusta, je to super rešitev, vendar moramo biti zelo pazljivi, da si ne izkopljejo poti na svobodo. Če so ves čas v stanovanju, pa je rešitev velika plastična posoda, recimo posoda za stranišče, ki jo napolnimo z zemljo. Vsebino moramo redno menjavati.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 27. avgust 2024.
