"Moja štiriletna hčerka bruha vsakokrat, ko se z avtom odpravimo na pot.
Ni treba, da gremo kam daleč. Že deset minut vožnje je dovolj, pa lovimo bruhec v vrečko. Kadar je res hudo, pobruha sebe in še sedež pred seboj. Pot na morje je zato precej stresna – tako zanjo kot za preostale družinske člane, ki smo ves čas na preži.
Izogibamo se temu, da je in pije pred vožnjo, a vso pot tudi ne more biti lačna in žejna. Radi bi ji pomagali, pa ne vemo, kako. Zapestnice proti slabosti pri njej ne učinkujejo, tudi z lizikami iz lekarne nismo imeli uspeha. Konec avgusta gremo na počitnice in bi nam resnično prišel prav akšen uporaben nasvet."
-Brigita
Spoštovana gospa Brigita,
z iskrenim sočutjem dojemam, kako velik je lahko problem bruhanja med vožnjo za tako majhno punčko in za vse, ki bi ji radi pomagali. Bruhanje in druge težave potovalne bolezni nastanejo zaradi draženja, ki ga pri gibanju – z avtom ali avtobusom, s čolnom ali z ladjo, letalom, vlakom ali na vrtiljaku – doživijo živčna vlakna ravnotežnih sistemov v notranjem ušesu, ki se pri določeni osebi vzdražijo preveč ali neprimerno. Kot posledica tega se poleg občutka vrtenja pojavi še občutek slabosti, ki se stopnjuje vse do bruhanja. Lahko tudi pade krvni tlak, kar se kaže z bledico in s potenjem, lahko celo z omedlevico. Vse skupaj je zelo dramatično, na srečo pa ni nevarno. Je tudi obvladljivo, a, žal, s kar nekaj truda. Generalno dobra je novica, da se potovalna bolezen s puberteto ali že prej manj pogosto pojavlja, tudi njena jakost se zmanjša. V tem hipu vam to pojasnilo – glede na rosna leta vaše deklice – še ne more prinesti velikega olajšanja. Lahko pa vam pomaga ustvariti bolj umirjeno strategijo obvladovanja njenih težav v prihodnje.
Svoji punčki boste lahko najbolje pomagali, če boste vsi v družini to neprijetno dogajanje na potovanju spremljali in sprejemali z razumevanjem ter ljubečo podporo. Tako boste nanj lahko vedno pripravljeni – brez nervoze, presenečenja in obupovanja nad tem, da je »spet tukaj to grozno bruhanje«. Režima hčerkinega hranjenja zaradi potovanja ni smiselno veliko spreminjati. Priporočljivo je le, da pred potovanjem in med njim ne bi uživala pretirano težke, torej mastne ter zelo sladke in slane hrane. Potrebuje veliko tekočine, raje pogosteje, vendar ne veliko naenkrat. Najboljšo pijačo za nadomeščanje vode ter sladkorja in elektrolitov, ki jih z bruhanjem izgubi, bi ji lahko zagotovili z uporabo rehidracijskih tekočin, ki jih je mogoče v lekarnah kupiti kot pomoč pri bruhanju.
Poskusite z ingverjem
Za napitke pred in med vožnjo ali kmalu po bruhanju je priporočljivo, da imajo blag in po možnosti nežno osvežujoč okus in vonj ter da so mlačni ali hladni. S tem namenom lahko doma pripravite sadne ali zeliščne čaje, raje le malo sladkane, nekaj soli pa lahko pridobi s slanimi palčkami ali malimi krekerji za grizenje, saj moramo telesu nadomestiti tudi izgubljeno sol. To se svetuje, če bi povsem zavračala drugo običajno slano hrano (npr. kruh). Doma ji že zdaj lahko ponudite blag ingverjev čaj in preverite, ali ji bo morda postal všeč. Od ingverja se pričakuje, da blagodejno učinkuje na želodec, vzdražen po bruhanju, pa tudi preventivno. Zato ga vsebujejo tudi lizike ali dražeji, ki ste jih kupili v lekarni s tem namenom. Vrečke za bruhanje ter papirnate in čistilne robčke za brisanje in morda še plastenko vode za umivanje ji pripravite že pred vožnjo tako, da ji bodo (in vam bodo) pri roki že takoj ob prvi slutnji prihajajočeha bruhanja. Ko bo dovolj velika, bo morda izkoristila sedenje na sprednjem sedežu, kjer je negativni vpliv potovanja manjši.
Vsako bruhanje in morebitno čiščenje po njem skušajte pospremiti s čim več miru. Paziti morate, kako in kje boste ustavili vozilo, da bo to za vas in druge res varno. Biti v mirni pripravljenosti v praksi bo za vas pomenilo boljšo zaščito oblačil in notranjosti avtomobila ter omogočilo boljše in lažje možnosti čiščenja. Hčerki boste nekje v senci nato prijazno in mirno pomagali še pri umivanju obraza in rokic ter čiščenju noska, saj včasih skozenj brizgne kisla tekočina, kar nekatere otroke zelo boli in moti. Morda jo lahko naučite vodo tudi grgrati, da si bo s tem bolje očistila od kisline razdražen nosni del žrela, pomagate pa ji tudi s slanimi tekočinami za čiščenje nosu. Dobro je, da v miru in v senci z zaprtimi očmi nekaj minut tudi leži, najbolje na hrbtu ali pač na boku, če ji to bolj ustreza. Na čelo ji lahko položite vlažno krpo.
S tabletami še počakajte
Sledi pa še najučinkovitejši nasvet, za katerega pa je za zdaj še prezgodaj. Ker gre za dogajanje na področju odzivanja perifernega živčevja, obstajajo za namen preprečevanja in lajšanja težav pri potovalni bolezni odraslih in otrok, starih več kot šest let, ustrezna in varna zdravila. V lekarni jih dobite brez recepta, vzeti pa jih je treba pol ure pred načrtovanim začetkom potovanja. Gre za snov z imenom dimenhidrinat, za otroke od 6 do 12 let je odmerek ½ do 1 tbl od enkrat do trikrat na dan. Učinkovina je v prosti prodaji v obliki 50-miligramskih tablet Dramina v zavojih po pet ali deset tablet.
Z uporabo teh tablet je pri vaši deklici torej priporočljivo še počakati. Bolj kot leta pa o tem lahko odloči struktura otroka, s čimer želim pojasniti, da bi se z uporabo lahko poskusilo tudi pri še ne šestletnem otroku, ki sodi v skupino večjih in močnejših za svojo starost. Kot stranski učinek se poleg umirjanja bruhanja lahko pojavijo omotica, zaspanost ali zamegljen vid, ki pa niso nevarni, če je otroku zagotovljen varen počitek.
Optimizem in veselje
Tudi v pripravi vrečk za bruhanje in drugih pomagal naj vaša deklica z vami igrivo sodeluje. Vse skušajte delati v veselem vzdušju skupnega zaupanja v to, da boste težave uspešno omilili in morda tudi povsem preprečili. Pa še avto je vredno pred potovanjem dobro prezračiti in poskrbeti še za to, da v njem ne bo močnih vonjav. Naj bo vaš optimizem zanjo nalezljiv. Poskusite v vse početje vključevati sproščeno humornost in lahkotnost. Pa veselje do potovanja in počitnic tudi. V naši otroški ambulanti so marsikateri starši z olajšanjem poročali o zadovoljstvu, s katerim odhajajo na potovanja z otrokom »zdaj, ko vzame pol ure prej tisto tableto«.
Prejela sem še odgovore svojih kolegic, s katerimi sem se želela posvetovati glede njihovih osebnih izkušenj z uporabo tablet. Ena mi je napisala, da je njenim otrokom »pomagalo«, jaz pa se spomnim, da sta z možem svoje otroke vozila na morje kar speče sredi noči. Še boljši odgovor je poslala kolegica iz rodnega Splita: »Dramina je glavno zdravilo v hišni lekarni vsake dalmatinske mame. Čudežna tabletka je obvezna ali za izlet s čolnički popoldne, ko zapiha maestral, ali za ovinkaste dalmatinske ceste. Daje se otrokom od petega leta naprej: otrokom od petega do šestega leta 25 mg vsakih 6–8 ur, po potrebi do 75 na dan. Od sedmega do 14. leta 25–50 mg na 6–8 ur, po potrebi do 150 mg na dan. Dejansko otroci zaspijo in jim ni slabo.« Tretja pa: »Tudi jaz jo dajem svojima, dala sem jima jo že tudi, ko sta bila stara tri in štiri leta. Seveda se je tako majhnim otrokom ne bi upala dati v ambulanti. Potem sta spala od 15. ure do naslednjega jutra, za vožnjo je bilo pa super.« Tudi otroci pediatrinj imajo potovalno bolezen in tudi pediatrinje imajo svoje materinske stiske.
Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. pediatrije
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
