Sicer pa je pšenica nadvse koristna hrana – pa tudi zdravilo, če je seveda ekološko pridelana in jo uporabljamo v čim bolj naravni obliki. Zdaj, ko bo vitaminov iz sadja in zelenjave čedalje manj, posejemo v zabojček z zemljo biološko pšenico, zakrijemo s tanko plastjo zemlje, poškropimo z vodo in pokrijemo s temno folijo. Ko pšenica skali, folijo odstranimo. Najbolje je, če posejemo majhne količine pšenice vsak drugi dan, da bo pri roki zmeraj sveža. Ko je visoka 10 centimetrov, jo požanjemo in uporabimo v smutijih – prava vitaminska bomba je!
Ljudje, ki imajo kronične težave s prebavili, še posebej s črevesjem, bi si morali privoščiti vsaj petnajstdnevno kuro s pšenično kašo (razen če imajo celiakijo!). Pri tem bodo izgubili nekaj kilogramov in si pošteno znižali holesterol. Tri četrt kilograma oprane pšenice iz biološke pridelave zalijemo z dvema litroma vode in kuhamo tri ure, najbolje je, da si pripravimo kašo prejšnji večer za naslednji dan. Na koncu jo pretlačimo skozi sito. Dobiti moramo za štiri globoke krožnike kaše, ki jo lahko malo sladkamo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 19. november 2024.
