Nasveti

Prehranjevalni miti pod drobnogledom

jk
30. 8. 2024, 07.00
Deli članek:

Čim manj ogljikovih hidratov, jesti pogosto in malo – to sta le dve resnici, ki sta v zadnjem času imeli veliko privržencev in skoraj neomajno veljavo. A pogosto je zdravo prehranjevanje precej bolj preprosto, kot mislimo, in ni utemeljeno na zapletenih pravilih. Razkrinkajmo šest prehranskih pravil, ki so postala skoraj nedotakljive resnice, čeprav ne držijo povsem.

Profimedia
Kdaj in koliko jesti

1. Ne jejmo po šesti uri zvečer.

Veljalo je za skoraj neizpodbitno dejstvo, da se zaradi vsega, kar pojemo ponoči, le še bolj redimo. A raziskave potrjujejo, da je najpomembnejši dejavnik število kalorij, ki jih zaužijemo, ne pa čas, kdaj jemo. Je pa res, da poseganje po hrani sredi noči običajno ne vključuje zdrave hrane – prav nasprotno: takrat radi izbiramo predvsem zelo nezdrava živila. Z njimi pa obremenjujemo prebavo, zato lahko slabše spimo.

2. Izdelki z manj maščobe so bolj zdravi.

Ta mit se je tako močno prijel, da številni proizvajalci hrane oznako, da gre za manj masten izdelek, močno poudarjajo na embalaži. A ta oznaka nikakor ne pomeni, da z njo označeno živilo koristno vpliva na naše zdravje. Raziskave so potrdile, da imajo tovrstni izdelki dodanega več sladkorja ali drugih umetnih dodatkov v primerjavi z bolj mastno različico. Živila z oznako »lahko« vsebujejo sladila, ki nadomestijo manj izrazit okus. Bolje je, če preverimo, kakšne maščobe vsebuje izdelek, pa tudi druge lastnosti, ki jih pričakujemo od hrane, ne pa da se osredotočamo zgolj na vsebnost maščob. Splošno pravilo je, da več dodatkov ko vsebuje hrana, bolj industrijsko predelana in procesirana je – in torej manj zdrava.

3. Ogljikovi hidrati so škodljivi.

Omejevanje ogljikovih hidratov je že kar prastaro navodilo, ki pa sploh ni nujno najboljše za naše zdravje. Niso vsi ogljikovi hidrati enaki: poznamo kompleksne ogljikove hidrate, ki so v polnozrnatih izdelkih ter v sadju in zelenjavi in nas nasitijo za dalj časa. Ti so koristni tudi za zdravo črevesno floro in preprečujejo napade lakote.

4. Veganska prehrana povzroča pomanjkanje vitalnih snovi.

Če skrbimo za raznovrstno vegansko prehrano, lahko z njo dobimo vse potrebne vitalne snovi. Posebno pozornost je treba posvečati predvsem vitaminu B 12, ki je v mesu, ter omega-3-maščobnim kislinam, ki so v mastnih ribah. V vegansko prehrano vključimo semena čie, oreške ter druge rastlinske vire omega-3-maščobnih kislin. Pa tudi stročnice ne smejo manjkati.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 35, 27. avgust 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!