Američani, za njimi pa domala ves vplivni del sveta, pa preračunavajo, kaj se jim v geostrateških in političnih razmerah najbolj splača. In več kot očitno je to vojna. Genocid. Gaza, ki je ni več. In nekaznovani Izrael. Kaj se dogaja z mednarodnim pravom? Si sploh lahko predstavljate? V nekaj mesecih je bilo v Gazi pobitih 40 tisoč civilistov! Mimogrede, samo za lažjo predstavo, v Sloveniji je bilo v štiri leta trajajoči 2. svetovni vojni pobitih 23 tisoč civilistov. Je treba vedeti kaj več!?
Bodo radikalizirani pripadniki vere in rase, ki jo zdaj izraelski izstrelki pobijajo v Gazi, pozabili? Seveda ne bodo. Vsi vidimo in beremo o napadih in grožnjah. In ob tem, kar Palestinci doživljajo, je domala nemogoče upati na kaj drugega. Odpovedan dunajski koncert Taylor Swift je zgolj napovednik. Hamas ni ISIS, a daleč od tega tudi ni.
Pri vseh konfliktih gre za interese in koristi. Profitirajo vsi razen žrtev. Eni ozemeljsko, drugi finančno, tretji politično. Velika večina pa nas gleda. Ko traja predolgo, pa niti to ne več. Če ne bi Ukrajinci vdrli v Rusijo, bi nas večina nanje že domala pozabila. Komu mar, koliko brezpilotnikov je kdo sestrelil? A v resnici gre pri vsakem za triumf orožarske industrije. Ruski droni so menda cenejši od ukrajinskih, a vseeno stane vsak 20 tisoč evrov. Pa jih eni in drugi v eni noči sestrelijo tudi po 50. Je pa v obeh omenjenih vojnah še nekaj zelo povedno: vsi vpleteni govorijo zgolj o civilnih žrtvah, nič o vojakih. Teh »na terenu« danes skorajda ni več. Za dober učinek in vtis je treba danes pobijati civiliste, najbolje otroke. Ker ubiti otroka je mnogo učinkovitejše kot ubiti vojaka. Ali starca. Raketi je pa itak vseeno. Glavno, da jih razmesari čim več.
A so vojne in so vojne. Ene spremljamo v vsakih poročilih, za druge slišimo le tu in tam. Kongo, Mali, Nigerija … Sudan. Nemirna država. Kdo bo koga. Muslimani in katoliki v Darfurju. In višji interesi. V nekaj mesecih 14 tisoč mrtvih, deset milijonov pregnanih. Do konca septembra bi lahko zaradi lakote umrla dva milijona ljudi! Velesile pa pošiljajo orožje. Svet res ni eden, svetov je več. V enem bi še in še že česa, v drugem ljudje niti do vode ne morejo.
A ločevanje med »nami« in »vami« je bilo in bo. Povsod. Tudi ko upamo, da živimo v civiliziranem svetu, kjer je vendarle vsakemu razumnemu človeku jasno, da smo ljudje različni. Da imamo različna prepričanja, želje, potrebe. Ki jih drug drugemu tudi dopuščamo, da ne rečem privoščimo. Pa je vseeno naša prva prioriteta drug drugemu stopati na pot. Grdo. Zavržno. Neinteligentno.
Nekateri pač ne zmorejo sobivati. Če bi znal, nadškof Stanislav Zore na Brezjah svojih neverujočih sosedov in sodržavljanov, ki ne nazadnje prispevajo del davka tudi za njegovo plačo in streho nad glavo, ne bi nepremišljeno in zaničljivo označil za gole ljudi! Vemo, kdo velja za golega in bosega, mar ne? To so betežni, nevedni, nemočni, pomoči potrebni ljudje. Halo! Po kaj že hodijo verniki v cerkev?
Po zadnjih štetjih je v Sloveniji verujočih nekaj več kot 40 odstotkov ljudi. Za krst se jih odloča polovica, za birmo okoli 40 odstotkov, za cerkveno poroko pa le še četrtina. Trend je jasen. Kaj pravite, zakaj? Vzvišenost cerkvene gospode ne pomaga. A tudi Zore ve, da iskreno verni do Boga zmorejo tudi brez njih.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 35, 27. avgust 2024.
