Večina antibiotikov nastane kot naravni proizvod bakterij in drugih mikroorganizmov v okolju. So del nenehne kemične vojne med mikroorganizmi v tleh, rekah in morjih. Po eni strani je to, da se razvijajo kar sami, super, po drugi pa pomeni, da tudi ko odkrijemo nove antibiotike, verjetno že obstajajo mikroorganizmi, ki so proti njim odporni. Proti temu se medicina bojuje v laboratorijih, kjer spremenijo strukturo v molekulah antibiotikov, tako da čim učinkoviteje ubijajo bakterije in da odpornost, ki so jo te že razvile, vsaj nekaj časa ne deluje. Izdelujemo nekakšne polsintetične antibiotike torej. Pri tem smo že dolgo uspešni, a z leti so bakterije udarile nazaj. Čedalje bolj in hitreje so odporne proti našim antibiotičnim učinkovinam. Nastajajo prave superbakterije, ki jim nič več ne more do živega.
Prav ta odpornost proti našemu edinemu orožju v boju z njimi je razlog za eno največjih medicinskih skrbi naše civilizacije. Če antibiotiki ne bi več učinkovali, bi ljudje začeli cepati kot muhe. Ne bi si več oddahnili, ko bi izvedeli, da je okužba bakterijska, ne virusna, in marsikatera bolezen bi spet postala smrtonosna. Že morebitna okužba pri operaciji kolka ali kolena bi lahko postala preveliko tveganje, da bi se operacije sploh lotili. Ne opozarjajo nas torej brez razloga že celo zadnje desetletje, naj se izogibamo pretirani uporabi antibiotikov, saj vodi v razvoj odpornih superbakterij!
So odgovor makroloni?
Zdaj pa, pregovornih pet minut do polnoči, se zdi, da imamo odgovor, kako nam bo uspelo odvrniti grozečo katastrofo. V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Chemical Biology, so avtorji predstavili, kako lahko »pametni« novi polsintetični antibiotiki, imenovani makroloni, zelo verjetno pokončajo superbakterije.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 20. avgust 2024.
