Ljudje smo varili alkoholne pijače, še preden smo izumili kolo. Charles Darwin pravi v svojem delu O izvoru vrst, da imajo tudi številne vrste opic nagnjenje do uživanja alkohola. Nikar se ne čudimo, od kod opicam alkohol, saj ljudje nismo edini izumitelji na planetu: ptice poznajo fermentacijo jagod, čebele vedo, kako fermentirati rastlinske sokove. Védenje o tem, kako se oskrbeti z alkoholom, je torej dokaj razširjeno.
Ne pozabite jesti!
Če se boste na silvestrovo veselili s kozarcem v roki, nikar ne pozabite jesti. Hrana lahko deluje kot nekakšna goba, ki vsrka delež alkohola, če pa pijemo na prazen želodec, smo veliko hitreje opiti. Že nekaj minut po prvem požirku alkohol v krvnem obtoku doseže možgane in začne delovati. Ožilje se razširi, zaradi česar čutimo toploto, občutimo sprostitev okoli čeljusti, postanemo bolj družabni. Razlog za to je naš poglavitni nevrotransmiter, sistem GABA – ta je pri večini ljudi nekoliko okoren v družabnih okoljih, zaradi česar smo napeti. Alkohol pa njegovo delovanje okrepi, zato smo po prvem kozarcu vina sproščeni in družabni. A pozor: jetra lahko predelajo kozarec alkohola ali vrček piva, kar je več, je zanje velika obremenitev.
Naslednje jutro
Najbolj tipična posledica popivanja je dehidracija, pridružujejo pa se slabost, driska, neravnovesje elektrolitov, vključno z natrijem, kalijem in magnezijem, ki so za delovanje organizma vitalnega pomena. Krvne žile v možganih so razširjene, zato nastane glavobol. Jetrna funkcija izločanja sladkorja je motena, kar privede do znižane ravni sladkorja v krvi, iz česar izhaja utrujenost. Kemikalije v možganih so v neravnovesju, kar skuša telo popraviti z okrnitvijo delovanja sistema GABA – od tod anksioznost. Že en sam kozarec alkohola vpliva na spanec, motnje so seveda s količino popitega alkohola le še večje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, 52, 27. december, 2023.
