Z vsakim šolskim letom postajajo naši otroci čedalje samostojnejši in pomoči staršev skoraj ne potrebujejo več. S krepitvijo samopodobe jim lahko pomagamo blažiti njihovo pretirano samokritičnost.
Kljub temu da starši nismo neposredno del otrokovega šolskega okolja, lahko svojega najstnika spodbujamo k oblikovanju pozitivne samopodobe in prevzemanju pozitivne vloge v razredu ali večji skupini. Otrokom, ki trpijo zaradi pomanjkanja samozavesti, nevključenosti v družbo, telesnih značilnosti ali drugih vidikov identitete, lahko nudimo predvsem brezpogojno ljubezen, da se bodo počutili varne in sprejete.
Pozitivne izjave namesto negativnih trditev
Pri šolarjih in dijakih pogosto prevladujejo negativne izjave, kot so, nikoli nisem bil dober v matematiki; ne zmorem razumeti kemijskih formul; nisem nadarjen za šport … Najprej šolarja vzpodbudimo k temu, da sam sprevidi, kakšne trditve uporablja v zvezi s seboj. Če so negativne, ga vzpodbujajmo, da privzame pozitivne. Sprožimo debato in ga privedimo do spoznanja, da je v redu, če ne mara športa, da je čisto prav, če ima samo enega prijatelja, ter da zaradi tega, ker nečesa ni naredil perfektno, še ni neuspešen. Skupaj se naučimo sprejeti realna dejstva in najstnika spodbujajmo k jasnemu samorazumevanju. Otroci, ki lahko trezno ocenijo svoje šibke in močne plati, so trdnejši, odpornejši, stabilnejši. Nikar pa svojega šolarja ne bombardirajmo z nestvarnim optimizmom in pretirano pozitivnostjo.
Prepoznavanje močnih in šibkih plati
Za izboljšanje lastne samopodobe je pomembno, da šolar pozna svoje močne in šibke plati. Strokovnjaki opozarjajo, da se otrokova samozavest ne krepi s pohvalami, marveč z izkazovanjem ljubezni in zaupanja ter zaradi občutka, da jih res dobro poznamo. Običajno niti odrasli ne vemo, kaj so naši pravi talenti in moč, kaj šele otroci. Prepoznajmo otrokove talente in posebno moč, še posebej tiste lastnosti, ki niso ocenjene v šolski redovalnici: humor, radovednost, resnicoljubnost, prijaznost …
Trening poguma
Vsi neradi zapuščamo svojo cono udobja, negotovi najstniki še tem bolj. A le preizkušanje v novih in zahtevnih izzivih nam omogoča, da izvemo čim več o sebi, krepimo svojo samozavest ter gradimo pozitivno samopodobo. Če naš šolar ni dovolj samozavesten za spopadanje z novimi izzivi, ga spodbujajmo, da se jih najprej loti v mislih, s pogovorom in razmišljanjem, kako bo nekaj, česar ga je strah, speljal po najboljšem možnem scenariju. Tako bomo krepili pogum svojega otroka, ki se bo skozi pogovor in podobe, ki se ob tem ustvarjajo v možganih, postopno približeval neznanim in zanj stresnim področjem.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
