»Nekatera spoznanja znanstvenih študij so naravnost šokantna. Pri več kot 70 odstotkih bolnikov, obolelih za Alzheimerjevo, so v možganih našli tudi biotoksine, ki jih povzročajo plesni. Biotoksini so živčni strupi, ki uničujejo predvsem živčevje in možgane. Plesni se lahko znajdejo tudi v našem črevesju, saj jih ob neprevidnosti kaj hitro zaužijemo s sadjem, zelenjavo, kruhom, marmelado, mlečnimi izdelki, čajem, začimbami, sirom, mesom in celo s pitno vodo. Ko plesen enkrat opazimo na hrani, je zelo verjetno, da so se njene spore prebile še veliko globlje od vidnega, zato nikakor ni dovolj, da jo s hrane zgolj postrgamo. Takšno živilo je žal treba zavreči v celoti. Plesni namreč izločajo mitotoksine, ki prispevajo k nastanku prepustnega črevesja, šibijo jetra in ledvice. Izčrpavajo tudi zaloge železa v organizmu in tako povzročajo slabokrvnost. Če ste kronično slabokrvni in nikakor ne uspete odkriti vzroka za to, ste ga morda ravnokar našli,« pravi Lončarjeva in omeni, da so pri njih že bili priča zastrupitvam z oreščki, ki so bili sicer ekološki, a se na njih izjemno hitro pojavijo nevarne plesni. Bodimo torej previdni in raje kupujmo manjše zaloge, ki jih sproti pojemo, svetuje.
Večja pakiranja shranimo po porcijah v zaprte steklene kozarce
»Tudi pri ekološki hrani, ki jo kupujemo, je očitno, da vse več delajo stroji, kar je dobra podlaga za razvoj plesni, saj se pri strojni obdelavi hitreje poškoduje kakšen plod. V prehrambni industriji zaščitijo poškodovane stročnice pred plesnijo bodisi z žveplom ali pa jih presušijo. Ko odpremo embalažo in se vlaga v njej malo zviša, postane hrana gojišče za plesni. Toliko bolj, če ni prej zaplinjena s fungicidi. Izbiramo torej med slednjimi, ki so dokazano rakotvorni, in plesnijo, ki je prav tako izjemno strupena. Seveda nam lahko splesnijo tudi domači pripravki, a to preprečimo s čistočo in higieno med izdelavo ter shranjevanjem v majhne kozarce, da shranek hitreje porabimo, ko ga odpremo. Kadar kupujemo suho hrano, jo dajmo takoj v nekaj nepredušnega, sploh če smo, denimo, kupili žito na zalogo. Kilogram prosa prepakirajte v nekoliko manjše steklene kozarce s pokrovom – po porcijah, ki jih običajno porabimo naenkrat, da preostalega ob pogostem odpiranju ne izpostavljamo nepotrebni vlagi.«
Gost, ki se ga je težko znebiti
Prva pot vdora plesni v naše telo je z oporečno hrano, ki nezaželenega gosta popelje vse do črevesja. Drugo pot pa ji omogočimo z vdihavanjem njenih spor, ki direktno slabijo pljuča in dihala: »Ko enkrat pridejo plesni v telo, se jih je zelo težko znebiti.« Sanja Lončar kot prvi ukrep priporoča, da saniramo plesni v okolici. Dokler smo jim dnevno izpostavljeni v svojem domu, nimamo nobene možnosti, da se jih znebimo iz telesa. »V bivalne prostore lahko vgradimo materiale, ki jih regulirajo. Denimo glineno-apnene omete ali slane stene. Na Primorskem so kamnite hiše včasih gradili tako, da je bila zunanja in notranja stran hiše iz kamna, po sredini pa so vsuli sol, ki veže odvečno vlago. Po nekaterih domovih v prevlažne prostore postavljajo večje posode, kamor vsujejo od pet do šest kilogramov soli, ki pomaga pri uravnavanju vlage. Pohištvo in notranja oprema iz pravega lesa ali kovine naj imata prednost pred iverno ploščo. Les ima sam po sebi sposobnost, da se zaščiti pred mikroorganizmi. Pomislite samo na lesene kuhalnice, ki jih uporabljamo dolga leta, izpostavljene so vlagi in hrani, težko jih je kakovostno očistiti, pa vseeno ne splesnijo.«
Ne potencirajmo njenih škodljivih učinkov
Plesen ima že sama po sebi škodljiv učinek na naše telo, če ji za družbo pripeljemo še nekatere druge problematične snovi, pa skupaj učinkujejo še močneje. »Žal kar dve tretjini strupov sami prinesemo v dom. Izogibajmo se ojačevalcev okusa, umetnim sladilom in barvilom, ki 'prekurijo' možgansko živčevje. Alkohol, tobak, droge in številni pesticidi uničujejo možganske ter respiratorne celice. Amalgam, aluminij in zaužiti pesticidi povečujejo obremenitev možganov s težkimi kovinami. Tudi pohištvo, hišne kemikalije, umetne dišave in agresivni detergenti dodatno dražijo dihala. Elektromagnetni smog pa omogoča prehod toksinov skozi možgansko bariero. Vse to so dejavniki, na katere lahko vplivamo. Morda ne čutimo takoj njihovega učinka, a se z leti nalagajo in lahko nato naenkrat skupaj udarijo po našem zdravju,« opozarja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
