'Mami, raka imam. Zakaj me nisi cepila?'

»Kot mama dobro vem, kaj je krivda. Tresla sem se že, če kakšna od hčerk ni imela kape na glavi, kadar je pihalo. Kaj bi šele bilo, če bi odrasla hči prišla in rekla: Mami, raka imam. Zakaj me nisi cepila?« je na predstavitvi publikacije Blazno resno o HPV povedala avtorica Desa Muck, ki se je v zadnjih mesecih povsem posvetila raziskovanju tega virusa, ki povzroča raka in kup drugih zdravstvenih težav. Cepljenje je zanesljiva rešitev, je zatrdila, prikimalo pa ji je več kot ducat zdravnikov in drugih poznavalcev problematike ter skupaj pozvalo starše, naj se odločijo zanj, saj je cepivo med najvarnejšimi.

Tudi sama ima slabo izkušnjo

»Že dolgo me niso vrgli iz kavarne,« je priznala Desa, ki se je med raziskovanjem te tematike srečala s številnimi strokovnjaki, debate pa so se ji zdele tako zanimive, da je z eno od zdravnic govorila kar od petih popoldne do desetih zvečer, dokler ju ni natakarica čisto prijazno pozvala, naj vendar zaključita debato, ker bi nekateri radi domov. Desa je že pred časom priznala, da jo medicina navdušuje, da se s prijateljem Tilnom Artačem zafrkavata, kateri bolje pozna bolezni, in da sta včasih malo hipohondra. Tako ne preseneča, da je izkoristila priložnost in dobro izprašala strokovnjake, ti pa so ji z veseljem priskočili na pomoč pri pisanju publikacije, za katero zdaj upajo, da bo za cepljenje prepričala starše otrok, pa tudi najstnike, saj ni dolgočasno izobraževalna, temveč podatke predstavi zanimivo in duhovito – kot pač zna najbolje prav Desa, ki ne skriva, da ob tem projektu čuti že kar veliko odgovornost, da se delež precepljenih zviša. Tudi zato, seveda, ker močno verjame, da je cepljenje varno in res učinkovito. Obžaluje, da je bila premalo pozorna pri svoji najmlajši hčerki. »Pri prvi sem opravila vsa cepljenja. Pri tretji pa sem ravno to izpustila. Hči je bila namreč v prvi generaciji, ki naj bi imela cepljenje proti HPV, ampak v času, ko se je to dogajalo, sem bila zelo zaposlena, ona pa tudi ni povedala doma, za kaj gre, saj v razredu niti ni bilo zanimanja. Ampak ko smo pozneje imeli v sorodstvu zaradi okužbe to bolezen, sem se strašno sekirala, da takrat nisem bila bolj pozorna,« priznava pisateljica, ki upa, da bodo zdaj starši bolj vestni pri cepljenju, saj je eno, če si jemlješ pravico, da zavračaš cepljenje zase, čisto nekaj drugega pa je, če ogrožaš svojega otroka.

Strokovnjaki si želijo, da bi v tem letu imeli vsaj za deset odstotkov boljšo precepljenost, končni cilj pa je 90 odstotkov.

Stroko skrbi nizka precepljenost

Čeprav je stroka vestno beležila vse stranske učinke in je dokazano, da so doslej čisto vsi učinki že po nekaj dneh izzveneli ter nikakor ni nobene povezave med cepljenjem in neplodnostjo, kot pravijo ljubitelji zarot, so zadnji podatki o cepljenju porazni. Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., je povedala, da so v šolskem letu 2021/22 v Sloveniji zabeležili najnižjo precepljenost deklet od uvedbe programa cepljenja proti HPV v Sloveniji: »To skrb zbujajoče dejstvo nas opominja, kako nujno je stalno ozaveščanje o pomenu cepljenja proti HPV, za dosego visoke precepljenosti pa je ključno sodelovanje šolskih zdravnikov, pediatrov in drugih zdravnikov skupaj s starši, mladostniki in učitelji. Slovenska onkološka stroka podpira cepljenje proti HPV, saj bomo s tem preprečili številne rake, ki so povezani s to okužbo.«

Okužbe s HPV povzročajo skoraj vse rake materničnega vratu, 88 odstotkov raka zadnjika, 25–78 odstotkov drugih rakov spolovil in okrog 30 odstotkov raka ustnega dela žrela. Cepljenje pa lahko vse te vrste raka odpravi, zato je edino med 12 priporočili proti raku!

Desa meni, da bi za cepljenje morali poskrbeti starši, a dodaja: »To cepljenje je stigmatizirano, ker gre za spolno prenosljiv virus. Pa tudi zato, ker je program cepljenja namenjen 12-letnikom, staršem pa se zdi, da je to še prezgodaj. Ampak podatki o tem, koliko 13-letnikov je že spolno aktivnih, so osupljivi. Jaz sem, na primer, nedolžnost izgubila pri 14, saj sem bila strašno radovedna.« Desa v knjižici zato piše tudi o tem, da hormoni v teh letih že divjajo in so otroci hitro toliko radovedni, da že pride do nevarnosti za okužbo, saj se virus prenaša tudi s slino, ne samo s spolnim odnosom.

Učinek je boljši pri mlajših

Po zgledu drugih evropskih držav se tudi v Sloveniji cepljenje po nacionalnem programu izvaja v starosti okrog 12 let, saj je najučinkovitejše, če se cepimo pred prvo okužbo. Pri mlajših je imunski odziv na cepljenje boljši, zato zadostujeta že dva odmerka, pozneje so potrebni trije. Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja, da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami s HPV: »Z dobro precepljenostjo deklic in dečkov lahko zmanjšamo pojavnost določenih rakov in drugih bolezni, ki jih povzročajo okužbe s HPV pri moških in ženskah, ter pripomoremo k odpravi raka materničnega vratu. Cepljenje proti HPV se v okviru programa cepljenja v Sloveniji izvaja pri dekletih in fantih, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole, novost v šolskem letu 2023/24 pa je cepljenje proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za dve dodatni generaciji fantov na sistematskem pregledu v 1. in 3. letniku srednje šole. Prav tako se lahko brezplačno cepijo tudi zamudnice in zamudniki, torej dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali pozneje, in fantje, ki so obiskovali 6. razred v šolskem letu 2021/22 ali pozneje in še niso bili cepljeni.«

Žal mi je za vsako, ki bi se lahko s cepljenjem izognila bolezni

Doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je zadovoljna, da smo s pomočjo presejalnega programa ZORA v Sloveniji že uspeli znižati pojavnost raka materničnega vratu na zavidljivo raven, seveda pa bi bolezen s cepljenjem lahko celo preprečili: »Vsako leto zdravimo več kot 1.500 mladih žensk zaradi predrakavih sprememb. Poleg strahu in psihičnih težav, ki jih mladim ženskam prinašajo slabi izvidi brisov materničnega vratu in kirurško zdravljenje, ti posegi povišajo tveganje za prezgodnji porod. Prav tako se ni zmanjšalo pojavljanje genitalnih bradavic. Zadnjih nekaj let vstopajo v presejalni program ženske, ki so že imele na voljo preventivno cepljenje proti HPV. Žal mi je za vsako, ki jo sedaj srečam v kolposkopski ambulanti in mi pove, da ni bila cepljena proti HPV, ker sta njena starša takrat menila, da je to nepotrebno.«

Zdravniki so povedali, da so že videli starše, ki so jokali zaradi občutka krivde, ko so spoznali, da so krivi, da ima otrok raka. Pomembno pa je tudi vedeti, da virus ogroža tudi moške, ne le ženske. Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, zato se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih žensk in moških. Pred okužbo s HPV se lahko delno zaščitimo, če upoštevamo načela varne spolnosti, vendar prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, opozarja, da to ni dovolj: »Za mlade je pomembno, da se v spolnost podajo čim pozneje, s partnerjem, ki ga poznajo in mu zaupajo. Pomembna je uporaba kondoma, ki prenosa okužbe s HPV na žalost ne prepreči popolnoma, ščiti pa pred prenosom drugih bolezni. Eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužb s HPV in s HPV povezanih predrakavih sprememb ter rakov je cepljenje proti okužbi s HPV.«

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.