»Če si zob ne umivamo redno, pravilno in dovolj dolgo, najrazličnejši razkrojki, ki pod vplivom mikroorganizmov nastajajo v njih, topijo zobno površino in poškodujejo dlesni. Zob najprej izgubi lesk, nato se pojavijo kredasti madeži in nazadnje nastane karies oziroma zobna gniloba. Istočasno se lahko dlesen iz svetlorožnate spremeni v temnordečo, pogosto nabrekne in krvavi na dotik,« je začela Marija Vida Perko Vavpotič, upokojena stomatologinja, pravzaprav otroška zobozdravnica, ki je delala v Zdravstvenem domu Ljubljana, enota Šentvid.
Preprečevanje zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je preprosto in učinkovito. Že v otroški dobi bi si morali vsi pravilno (od rdečega k belemu), dovolj dolgo (tri minute) in redno čistiti zobe. »Umivati jih moramo večkrat na dan, še posebej po obrokih. Sploh pa ne bi smeli pozabiti na večerno temeljito ščetkanje, ko ne nameravamo več jesti ali piti,« nadaljuje in poudari, da se napredovanje zobne gnilobe in bolezni obzobnih tkiv samo od sebe nikoli ne ustavi. Potrebna sta skrbno čiščenje zob in redna zobozdravniška oskrba. Priporoča srednje trde zobne ščetke, ki jih je treba vsaj enkrat na mesec zamenjati. Zelo trde zobne ščetke lahko trajno poškodujejo zobno sklenino in dlesni. Priporoča tudi uporabo električnih ščetk, ki zobe temeljiteje očistijo, z njimi pa lahko masiramo tudi dlesni. Zobje po čiščenju z njimi ostanejo dlje čisti kakor po običajnem umivanju. To je zelo pomembno še posebej takrat, ko čez dan nimamo možnosti za umivanje zob. »Poleg tega je treba s posebnimi medzobnimi ščetkami in nitkami očistiti še vse medzobne prostore. To je še posebej pomembno pri večernem čiščenju zob,« svetuje.
Velika slovenska sramota
Sogovornica poudari, da zobem najbolj škodujejo sladkarije in sladke pijače. Jedli in pili naj bi jih, če že, samo enkrat na dan in si potem pošteno umili zobe. »Včasih smo zobozdravniki hodili po vrtcih in šolah in otroke učili pravilnega umivanja zob. Zobovje smo jim prvič pogledali pri treh letih, nato v prvem, tretjem, petem, sedmem in zadnjem razredu osnovne šole. Vse, ki so potrebovali zobozdravstveno nego, smo tudi redno naročali na zdravljenje.« V otroškem zobozdravstvu so v glavnem delale zelo skrbne zobozdravnice, pove. »Prisegam na javno zdravstvo in velika slovenska sramota je, da je zobozdravstvo odraslih v naši samostojni državi skoraj v celoti sprivatizirano. Zato imajo urejeno zobovje v glavnem samo tisti, ki so ga vse življenje negovali, redno obiskovali zobozdravnika ali imajo denar, pravzaprav veliko denarja, za sanacijo zob (plombiranje), zobne vsadke ali mostičke. Samo še zobozdravstvo za otroke, ki ga je v Jugoslaviji občudoval ves svet, je večinoma ostalo javno, a žal ne vsem dostopno, saj so čakalne vrste, sploh pri ortodontih, veliko predolge.«
Sploh ne samo lep nasmeh
Ve, kaj govori, saj je dolga leta članica Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. »Glavni krivci za privatizacijo osnovnega zdravstva so občine, ki so podeljevale koncesije.« Hkrati je prepričana, da bi morala imeti vsaka zdravstvena ambulanta na vratih napis, ali gre za javno ali zasebno ordinacijo. »Država bi morala podpirati javno zdravstvo in tudi zobozdravstvo ter natančno določiti, katere storitve so v breme zdravstvene zavarovalnice in za katere je treba doplačati in koliko. Slabi zobje ne kvarijo le videza človeka, ampak vplivajo na zdravje vsega telesa. Da ne govorim o tem, da okvarjen in nezdravljen zob lahko neznosno boli.« Še enkrat poudari, da slaba ustna higiena ne povzroča le slabega zadaha, propadanja zob, obolenja dlesni, ampak sopovzroča tudi resnejše bolezni. Znano je, da je slabo zobovje lahko povezano z bolezenskimi spremembami srčnih zaklopk in sploh z boleznimi srca in žilja s prezgodnjim porodom vred, slabša sladkorno bolezen itd. »Učinkovita ustna higiena torej ni pomembna samo zaradi lepega nasmeha.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 36, 5. september, 2023.
