"Spoštovani, imam 55 let, nekaj kilogramov preveč in nobenih hujših zdravstvenih težav. Veliko hodim, po ravnem grem lahko od tod do večnosti, zaplete pa se, ko je treba po stopnicah ali v klanec. Takoj se zasopem, če je daljši klanec ali veliko stopnic, do vrha prilezem napol mrtva. Tudi pri teku je podobno. Ta težava me spremlja, odkar pomnim, že v srednji šoli sem komaj preživela tek na 600 m. Ko so nam v šoli vsako leto merili kapaciteto pljuč, sem se vedno slabo odrezala. Nekoč sem na ultrazvoku srca vse to povedala kardiologu, pa je rekel: »S srcem ni nič narobe, pojdite na pregled pljuč.« Tega nisem naredila, saj pravzaprav nimam hujših težav, če mi ne pridejo čez pot stopnice ali klanci. Ti so bili zame šiba božja že takrat, ko sem imela manj let in manj kilogramov, je pa res, da odvečni kilogrami ne pomagajo. Mislim, da ne gre za bolezen, temveč za neko prirojeno napako, in če me do zdaj ni ubilo ... Kaj menite vi?"
- Lep pozdrav. Sara
Draga Sara,
skrbita vas vaša težko dihanje in zasoplost, ki se pojavita ob večji telesni obremenitvi, hoji v hrib ali po stopnicah, po ravnem pa lahko dalj časa hodite brez težav.
Pravite, da nimate večjih zdravstvenih težav in da ste imeli težave z dihanjem že kot otrok v šoli. Na testiranju pljučne funkcije ste se vedno slabo odrezali. Kardiolog vam je po ultrazvočni preiskavi srca dejal, da je srce v redu, in vam svetoval pregled pri pulmologu, ki pa ga niste opravili. Stari ste 55 let in malo pretežki, kar tudi vpliva na dihalne funkcije.
Vaše težave lahko izvirajo iz obolenja srca ali pljuč. Srčne okvare lahko izključimo, pljučne pa še niso raziskane. Zato vam bom skušala nanizati nekaj možnosti.
Ste v najlepših letih in se radi gibljete. Upam, da niste kadilka. Kajenje lahko zelo oslabi pljučno funkcijo in zmanjša volumen, kar pomeni slabšo nasičenost krvi s kisikom.
Anamnestični podatek, da ste te težave imeli že v otroštvu, pomeni, da že dolgo gre za kronično dispnoičnost (oslabljeno dihanje) ob telesnem naporu, vendar ni tako hudo, da bi poiskali strokovno pomoč.
Vprašanje je, ali ste morda v otroštvu preboleli kako pljučnico. Neprepoznana pljučnica lahko zapusti zmanjšan pljučni volumen, kakšne zarastline, bolj rigidno (tršo) strukturo pljučnih mehurčkov (alveolov) in s tem slabšo oksigenacijo (nasičenost krvi s kisikom). Tudi ponavljajoči se bronhitisi imajo lahko take posledice.
Če vzrok niso infekti, imate morda res razvojno motnjo v smislu slabše razvitega pljučnega parenhima (tkiva), kar vas pri normalnem gibanju ne vznemirja, pri nekoliko povečanem telesnem naporu pa se pojavi dispnoičnost. To je mogoč vzrok za vaše težave in ga lahko potrdijo pulmološke preiskave. Šibkost pljučne funkcije se lahko izboljša s posebnimi dihalnimi tehnikami, ki povečajo pljučni volumen in izboljšajo nasičenost krvi s kisikom.
Vzrok je lahko tudi slaba telesna kondicija. To bi najpreprosteje testirali v fitnesu, kjer bi dobili tudi dobre napotke za kondicijske treninge. Kondicija ne pride sama od sebi. V današnjem načinu življenja je ima večina premalo, zato jo je treba načrtno gojiti.
Glede na vašo starost in telesno težo bi bilo mogoče, da se v vaših žilah potuhnjeno nabirajo obloge na žilnih stenah in zmanjšujejo žilni volumen malih in večjih arterij. Upoštevati moramo tudi, da ste v menopavznem obdobju, ki terja svoj davek. Nastajajo nevarne obloge na venčnih (koronarnih) srčnih žilah, aortnem loku in trebušni aorti, na vratnih (carotis) arterijah in seveda tudi na pljučnih arterijah. Obloge so sestavljene v glavnem iz kalcijevih kristalov, holesterola in raznih krvnih elementov. Nastajanja oblog ne čutimo, ker ne boli. Čutimo lahko utrujenost, se hitro izčrpamo, nimamo moči, lahko imamo težko glavo in več slabih kakor dobrih misli. Pestijo nas tudi hormonske spremembe, ki so neposredno vpletene v vse naše funkcije. Upam, da ste srečnica in nimate teh menopavznih težav.
Kaj več ne bi razpredala, ker bi bilo smiselno, da bi le opravili svetovane teste in po potrebi pregled pri pulmologu.
Želim vam še veliko sončnih dni in lepih sprehodov.
Lepo vas pozdravljam. Vida Drame Orožim
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
