Šentjanževko bi moral imeti vsak v svoji shrambi, je prepričana Tina. »Spada v rod krčnic ali šentjanževk, v Sloveniji jih poznamo vsaj deset iz te skupine, a najbolj raziskana in učinkovita za zdravje je šentjanževka Hypericum perforatum. Njena najbolj značilna lastnost so luknjice, ki se nam zdi, da jih vidimo, kadar jo pogledamo proti svetlobi. To so v resnici belo obarvane prazne klorofilne žleze na listih, po katerih je dobila latinsko ime perforatum. Veliko krčnic ima podobne rumene cvetove, ko jih pomendramo med prsti, nam na koži ostane vijolična barva. Samo peforatum pa ima na spodnji strani listov drobne bele pikice. Ni nujno, da so na popolnoma vseh listkih na enem steblu, na večini pa jih bomo opazili. Po tem smo lahko prepričani, da nabiramo pravo šentjanževko.«
Pomaga pri vseh bolečinah živčnega izvora
»Verjetno je šentjanževka najbolj poznana kot naravni antidepresiv. Nekatere študije to potrjujejo, druge ne. V tradicionalnem zeliščarstvu pa njeno uporabo svetujejo pri depresijah, ki nastanejo, ko pade sonce. Torej pri zimski depresiji, ki ji botruje krajši dan. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bila koristna tudi pri depresijah, ki jih spremljajo prebavne motnje, ter pri starejših, ki so izgubili voljo do življenja. Ker pa šentjanževka lahko deluje na delovanje drugih zdravil, je treba biti v nekaterih primerih previden. Tudi, denimo, pri uporabi antidepresivov na recept.«
Tina Mele sicer pravi, da ji je ljubše, če se šentjanževka namesto kot naravni antidepresiv označuje kot troforestorativ. »Tako poimenujemo zelišča, ki zagotavljajo hranila, učinkovine in delovanje, ki obnovijo ali popravijo šibkost določenega organa. Glog denimo obnavlja srce, kopriva ledvično funkcijo, šentjanževka pa obnavlja živčne funkcije. Koristi nam torej lahko v vseh primerih motenj živčnega sistema, naj bo to multipla skleroza ali depresija. Ker zelo dobro vpliva na bolečino živčnega izvora, nam je lahko v pomoč tudi pri išiasu, vkleščenosti živcev, diabetični nevropatiji in bolečini zaradi herpes zostra (pasavec). Pomaga tako lokalno, če se namažemo s šentjanževim oljem, kot tudi v tinkturi,« pojasni.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 28, 11. julij, 2023.
