Pomislimo na dežele okoli Sredozemskega morja, za katere vse iz uvoda nedvomno drži. A marsikaj je krivičen stereotip, kajti marsikdo, ki se opoldne odpelje domov na kosilo, se seveda vrne na delovno mesto in dela tudi do osmih zvečer.
Čezmerno delo ne pomeni večje storilnosti
Italijani slovijo po svojem motu il dolce far niente (sladko brezdelje). Izkušnja kaže, da mnogi, ki si polnijo dneve z več in več dejavnostmi, s svojo nenehno aktivnostjo v resnici sploh niso bistveno produktivnejši. Nemalokrat je prav nasprotno. Delo na začetku delovnika opravimo z več svežine in tudi naša storilnost ter ustvarjalnost sta višji, sčasoma pa ta zagon upade in z njim naše kognitivne sposobnosti ter sposobnost soočanja z izzivi. Čezmerno delo torej ne pomeni višje storilnosti, ampak nas lahko spravi v stanje telesne slabosti in nas celo navda z občutkom, da vse skupaj nima smisla.
Delo je smisel vsega – mar res?
Večina nas o možganih ne razmišlja kot o mišici, ampak jih raje primerjamo z računalnikom. Imamo jih za stroj, ki je sposoben nenehno delovati. To seveda ni res. S predolgim in preveč intenzivnim delovnikom brez premora si lahko celo škodujemo.
Zamisel, da ljudje za doseganje višje storilnosti svoj delovnik preprosto podaljšamo, je zmotna. Če se nenehno silimo v skrajne napore in hote preslišimo opozorilne znake, ki nam jih pošilja utrujeno telo, se izpostavimo stresu, ki sčasoma postane kroničen, kmalu pa tudi izjemno nevaren. Dolg delovnik zviša nevarnost srčnih obolenj za kar 40 odstotkov – kar ni veliko manj kot pri kadilcih, pri katerih je ta nevarnost 50-odstotna. Poveča se tudi nevarnost za kap, preobremenjenost z delom pa seveda vpliva še na psiho. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki delajo več kot enajst ur na dan, pogosteje obolevali za depresijo v primerjavi z ljudmi s sedemurnim delovnikom.
Nujno na dopust!
Veliko se lahko naučimo iz japonske izkušnje. Karoši pomeni smrt zaradi čezmernega dela. Na Japonskem ta problem nikakor ni majhen in država se ga dobro zaveda: družinam žrtev karošija izplačujejo odškodnino v višini 20 tisoč dolarjev letno. Vidijo pa tudi dobro rešitev. Da bi se izognili smrtno nevarni izčrpanosti od dela, naj bi si zaposleni občasno privoščili daljše počitnice. Raziskava, ki so jo 26 let opravljali med poslovneži v Helsinkih, je pokazala, da so tisti, ki si privoščijo manj počitnic, slabšega zdravja in umirajo mlajši.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.
