Če ste že kdaj skušali izgubiti težo ali pridobiti mišice, potem veste, kaj vse je treba narediti za to. Prebrali in slišali ste tudi že ogromno nasvetov, kaj, kdaj in koliko jesti, čemu se izogibati, kako vaditi ... A zakaj se potem večina bori s čezmerno težo in je nezadovoljna s postavo? Glavni razlog se skriva v vaših možganih, pravi Sara Isakovič. »Ti delajo proti vam vsakič, ko spet pojeste hrano, za katero ste si pred nekaj dnevi obljubili, da je ne boste. Vsakič, ko spet najdete izgovor, zakaj ne zmorete in ni pravi dan za trening.«
Ste suženj motivacije?
Zelo pomembno je, kako si motivacijo razlagamo, saj lahko z njo postanemo aktivni ali pa njeni sužnji, opozarja. »Ne razumite narobe, motivacija je odlična. Možgani nas z njo nagrajujejo pri uspehih, kar nam daje moč za oblikovanje dobrih navad. Vsakič, ko možgani mislijo, da smo naredili nekaj koristnega, sprostijo dopamin (hormon sreče) ter nas s tem nagradijo z boljšo voljo, več energije in osredotočenosti, lažjim razmišljanjem in več domišljije. Z dobrim počutjem smo nagrajeni po vadbi, obroku, spolnem odnosu, in kadar dosežemo nekaj novega. Dopamin pa se, žal, sprošča tudi pri razvadah.Dobro se počutimo vsakič, ko pojemo preveč kalorij, sladkarij, da cigaret sploh ne omenjam. Kadar to počnemo, možgani postajajo vedno bolj zmedeni. Informacij je preveč, pozornosti pa manj in težje se osredotočamo na pomembno. Prišlo je tako daleč, da nas možgani nagrajujejo z dopaminom že, kadar sedimo na kavču, visimo na družbenih omrežjih in štejemo všečke. Postajamo vedno večji odvisniki od dopamina in želimo biti nagrajeni, še preden smo karkoli storili. V trenutku, ko zahtevamo nagrado v obliki motivacije, da sploh začnemo z delom, smo v škripcih,« poudarja.
Najprej delo, potem nagrada
Zagotovo ste se že kdaj lotili fizične aktivnosti, čeprav se vam ni ljubilo. Po njej ste se počutili enkratno in napora niste obžalovali. Pa veste, zakaj? Ker ni boljšega občutka od tega, ko se spravimo k delu in doživimo prvi uspeh: izgubimo prvi kilogram, občutimo napetost in utrujenost mišic ali nas prvič nekdo vpraša, ali smo shujšali. A spremeniti to v navado, je povsem druga zgodba, priznava. »Čeprav navade gradijo prihodnost, jih zelo težko uvedemo. Da začnemo in vztrajamo pri uresničevanju ciljev, potrebujemo samodisciplino. To pa k sreči lahko razvijemo s psihološkimi tehnikami, kot je RAS. Našim možganom moramo jasno povedati, česa si želimo in zakaj. Moramo jih reprogramirati.«
Skrivnost dveh odstotkov ljudi
»Skrivnost najuspešnejših ljudi je v tem, da znajo usmeriti možgane k uspehu. Po domače: znajo jih pretentati, da jim pomagajo do cilja. To naredijo s pravilnim načrtovanjem, samodisciplino in tehnikami pozitivnega razmišljanja. Pozitivno razmišljanje ni čarovnija, temveč znanstveno dokazana psihološka tehnika za doseganje ciljev. Ko si postavimo cilje in se zavežemo, da bomo kljub vsem oviram vztrajali, začnemo oblikovati novo navado. Možgani sčasoma dojamejo, da gre očitno za nekaj pomembnega, in postanejo obsedeni z novo navado. Naš notranji nagrajevalni sistem se preoblikuje in postajamo čedalje bolj osredotočeni. Lahko bi rekli, da možgani postanejo naš največji zaveznik pri doseganju ciljev.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 24, 13. junij, 2023.
