Izbira poklica je dandanes vse prej kot preprosta, sploh pa je težko pričakovati, da ima že devetošolec svojo prihodnost povsem načrtovano. Bodoči dijaki in študenti se na eni strani ukvarjajo s svojimi željami in pričakovanji, na drugi pa z razpoložljivostjo razpisanih mest na srednjih šolah in fakultetah ter z gibanji na trgu dela, morebiti pa jih pestijo še pritiski staršev. O zahtevnosti izbire šolanja in poklica smo se pogovarjali z Andrejo Glavač, certificirano trenerko za osebnostni model Persolog.
Informativni dnevi se nezadržno približujejo, toda številni mladostniki in njihovih starši (kar 24.000 naj bi se jih pozanimalo o ponujenih priložnostih) so se o razpoložljivih možnostih dodobra pozanimali že konec januarja, ko so obiskali Informativo, sejem izobraževanja in poklicev. Tam so lahko izvedeli vse o svoji želeni karierni poti, pojasnjuje Andreja Glavač, univ. dipl. ekon. in certificirana trenerka za osebnostni profil Persolog. »Spoznavali so posamezne poklice, šole oziroma šolanje (od srednjih šol do visokošolskih in podiplomskih programov v Sloveniji in tujini), možnosti dodatnih izobraževanj in usposabljanj. Lahko so obiskali tudi strokovna predavanja. Tako se bodo zdaj veliko lažje odločili, katere izobraževalne institucije obiskati v času informativnih dni,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da so se Informative udeležili tudi številni osmošolci, ki že preverjajo različne možnosti izobraževanja, da bo izbira prihodnje leto nekoliko lažja in manj stresna.
Kot ugotavlja Glavačeva, imajo nekateri, predvsem srednješolci, že zelo jasno vizijo o svoji prihodnosti: »So zelo zreli in odgovorni in imajo svojo karierno pot jasno začrtano. In ne samo to, že v času srednješolskega šolanja se tudi z delom kalijo na izbranem področju. Povrhu pa se zavedajo, da bodo čez deset let aktualni poklici, ki jih zdaj še ne poznamo, in se zavedajo velikega pomena multidisciplinarnosti in kariernih premikov oziroma že razmišljajo, kako bodo svoj študij združevali še z usposabljanjem na drugih področjih, morda tudi v tujini.« Pri osnovnošolcih pa imajo seveda veliko vlogo tudi starši, pojasnjuje: »Nekateri jim želijo predstaviti različno paleto možnosti in jim potem dokončno izbiro prepustijo. Druge pa skrbi njihova odločitev, ker so prepričani, da otrok niti ne ve natančno, kaj človek z določenim poklicem dela. So tudi starši, ki se nikakor ne strinjajo z otrokovo izbiro.«
Poznate svoj profil?
Prav tu pa lahko priskoči na pomoč Persolog: vedenjski profil, ki ga izdelajo na podlagi psihometričnega vprašalnika. Glavačeva razloži: »To je mednarodno certificiran postopek, ki ga uporabljamo v 20 državah, vprašalniki so na voljo v 35 jezikih. Persolog je ena od najbolj razširjenih, znanstveno dokazanih analiz, ki merijo naša vedenjska nagnjenja in preference. Izumitelja metode DISK oziroma Persologa sta ameriška psihologa in raziskovalca John Geier in William Moulton Marston, tudi izumitelj detektorja laži. Središče dogajanja je v Nemčiji, kjer je zaposlenih 48 ljudi, zaradi hitrih sprememb in razvoja se metoda nenehno posodablja, šest ljudi dela samo v razvoju.« Pri reševanju vprašalnika ni pravilnih ali napačnih odgovorov, še pojasnjuje sogovornica, Persolog razodeva zgolj različne vedenjske profile: »Pokaže način vedenja posameznika v določenih položajih, naše prednosti, slabosti in potencial. Samo če poznamo sebe, si lahko poiščemo okolje, poklic ali delovno mesto, na katerem bodo naše prednosti prišle do izraza. Trenerji smo usposobljeni za branje tega orodja.«
Nekateri potrebujejo zgolj nasvet ali namig, nekateri so že odločeni o svoji prihodnosti, pa si želijo zgolj potrditve, nekateri pa so še zmedeni – in takrat resnično potrebujejo pomoč in usmeritev. Kot pojasnjuje Glavačeva, pa za pomoč zaprosijo tudi mladi zaposleni, ki bi radi ugotovili, ali zanje morda obstaja še katera druga karierna pot. »Moram reči, da so nad metodo najbolj navdušeni starši, ki so se s tem že srečali v podjetjih oziroma na delovnem mestu in dobro vedo, kaj to je in kaj pokaže,« nadaljuje sogovornica. »To je namreč postopek, ki ga uporabljamo tudi za izdelavo vedenjskih profilov za selekcijske postopke (izbor kadrov), razvoj potenciala zaposlenih in timske slike v podjetjih.«

Več v Zarji št. 6, 7.2.2017