»Večinoma kupujemo z očmi, čeprav je treba biti pri nakupu predvsem premišljen,« o kupovanju ustreznega avtomobila za začetek pravi Andrej Brglez, sodelavec AMZS.
Izberite pravi otroški sedež! Ključen za varno in udobno družinsko vožnjo je vsekakor nakup ustreznega otroškega sedeža. Vedno je treba preskusiti, ali se izbrani model prilega našemu avtomobilu, čeprav se teoretično vsi modeli sedežev prilegajo vsem tipom avtomobilov. A v praksi to ne drži povsem. Poleg tega lahko s slabo ali celo narobe pritrjenim otroškim sedežem otroku celo škodimo, namesto da bi ga zaščitili.
Andrej Brglez pravi, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da otroških sedežev večinoma ne uporabljajo v ruralnem okolju. Tudi v mestnem okolju so v veliko avtomobilih otroški sedeži in otroci v njih površno pripeti. Otroški sedež je zakonsko obvezen in življenjsko nujen. Prav njegova pravilna namestitev in uporaba je ena od osrednjih tem, ki jih AMZS ponuja na svojih brezplačnih družinskih urah. Imeli jih bodo tudi letos, in sicer v več slovenskih mestih, začeli pa bodo maja.
Na dosedanjih družinskih urah, pravi Andrej Brglez, so se pokazale še številne druge navade slovenskih voznikov, ki vplivajo na varnost in udobje med vožnjo. Ena od opaznejših je prevažanje odvečnih stvari v potniški kabini, čeprav bi morale biti v prtljažniku; dežnik, na primer.
Kam s prtljago?
Ena od stvari, povezanih z družinskimi avtomobili, na katere mnogi radi pozabijo, je zlasti ta, da postajajo otroški vozički že tako veliki, da so izbrani avtomobili nenadoma premajhni. Z izbiro manjšega avtomobila sicer varčujemo pri porabi goriva, toda odloča tudi praktična uporabnost vozila. Pred nakupom avta je torej treba preveriti, ali spravimo vanj voziček oziroma kako uporaben je prtljažni prostor. Pri prtljažniku je pomembno tudi, da nakladalni rob ni visok, tako da lahko stvari, ki jih pri družinah ni malo, zložimo vanj z manj napora.
Pri družinskih avtih je treba biti še bolj kot sicer pozoren tudi na to, da je v potniški kabini čim več odlagalnih prostorov, tako odprtih kot zaprtih, kamor se odlaga vse, kar potrebujemo med vožnjo; od pijač do zemljevidov, zgoščenk in igrač. Zaprti odlagalni prostori (sredinska konzola pri zadnjih sedežih, sprednji predal itn.) so pomembni, ker je treba vanje zapreti vse trde predmete z ostrimi robovi: telefone, ključe, cedeje in podobno. Če pride do trka, lahko ti predmeti postanejo izjemno nevarni.
Težje stvari v prtljažniku pa je treba pokriti z zadnjo polico. Pri karavanih je zelo dobro, če imajo za zadnjimi sedeži mrežo. Težji predmeti (ozimnica, steklenice vina, smučarski čevlji …) naj bi bili kar najbolje zaprti in zavarovani, če je mogoče tudi dodatno pritrjeni. Pri prevažanju težjih predmetov v prtljažniku je dobro tudi navzkrižno zapeti varnostni pas na zadnjih sedežih, tudi če ne prevažamo potnikov. Tako morda preprečimo, da bi se pri trku sedeži prelomili, nezavarovani tovor pa ubil človeka na sprednjih sedežih.
Sicer pa je eno od glavnih pravil varne, varčne in udobne vožnje, da prevažamo s seboj le tiste stvari, ki jih zares potrebujemo.
Zaprite živali, privežite otroke
Med potniki so pogosto živalski ljubljenčki. Ti se v naših avtomobilih večinoma prosto sprehajajo po potniški kabini, kar je zelo narobe in nevarno. Voznika psiček ali maček gotovo zelo zmoti, če mu zleze v naročje ali ga kakorkoli drugače ovira. Za manjše hišne ljubljenčke obstajajo posebne potovalne kletke, ki jih je mogoče pripeti z varnostnim pasom. Za večje živali, večinoma so to seveda psi, prav tako obstajajo posebni varnostni pasovi, ki živali in s tem tudi ljudi v avtu varujejo med vožnjo.
Prav zmanjšana pozornost voznika zaradi dogajanja na zadnjih sedežih je pogosto vzrok nesreč. Nekateri avtomobili imajo zdaj že tudi dodatno vzvratno ogledalo, v katerem je mogoče opazovati dogajanje za seboj, ne da bi obračali glavo in s tem izrazito podaljšali reakcijski čas. Osredotočiti se je treba na cesto; če ne gre drugače, je treba avto ustaviti, vendar na zares varnem kraju in v povsem varnih okoliščinah. Naj se otrok dere, tuli, joče, bruha, vse lahko počaka kakšno minuto ali dve; varnost je na prvem mestu, tudi če je dogajanje v avtu nekoliko mučno.
Otrokom, ki morajo biti med vožnjo obvezno privezani, brez izjeme in morebitnega pogajanja (česar, vsaj upamo, ni treba posebej poudarjati), je treba tudi dopovedati, da med vožnjo ne mečejo stvari skozi okno. To je pri nas še vedno precejšen problem, pravi Andrej Brglez. Metanje stvari, na primer pločevink, skozi avtomobilsko okno je prepovedano z zakonom, predvsem pa je za druge udeležence v prometu, zlasti motoriste, tudi zelo nevarno.
Ne podcenjujte silovitosti trčenja.
Ena od obveznih zapovedi za varno vožnjo je, da otrok ne sme nikoli sedeti na sprednjem sedežu niti ga ne sme imeti v naročju mama ali kdo drug na sopotnikovem sedežu. Če pride do trka, otroka ne bo uspelo zadržati prav nikomur, kar nazorno kažejo simulacije trkov z uporabo lutk. Kdor je že videl katerega od teh posnetkov, se je lahko o tem prepričal na lastne oči, sicer pa bi lahko o grozljivih posledicah nesreč, ko otroci niso bili privezani ali pa so sedeli v naročju sopotnika na sprednjem sedežu, največ povedali policisti in reševalci, ki se s takimi prizori prepogosto soočajo.
Včasih se zdi, da skrb za varnost potnikov v avtomobilih slabo vpliva na udobje. Do neke mere morda celo res, a varnost je in mora ostati na prvem mestu. Za udobno vožnjo lahko s precej preprostimi prijemi, še posebej če so v avtu otroci, poskrbimo sami – z dobrim načrtovanjem poti, izbiro bolj razgibanih cest, z dovolj pogostimi postanki in razgibavanjem. Tudi nekateri proizvajalci avtomobilov zdaj izdelujejo avtomobile z nižjim pragom, ker so ugotovili, da otroci danes zaradi sloga življenja bistveno bolje spremljajo in sprejemajo hitro premikajoče se stvari okoli sebe, zato jim med vožnjo ni več tolikokrat slabo. Na splošno velja, da so avtomobili, ki imajo v kabini več svetlobe, med vožnjo ali tudi stoje v koloni za potnike prijetnejši.
Vsekakor pa velja, da je treba zlasti nekoliko večje družinske avtomobile voziti še bolj mehko in tekoče kot druge, brez nepotrebnega pospeševanja ter nenadnega zaviranja. Otroci bodo tako laže zdržali daljšo vožnjo in se tudi pozneje vznemirili oziroma razburili.
Strpno, tekoče in brez nenadnih sprememb. Razburiti pa se ne smejo niti vozniki, zlasti ko se jim kateri od nestrpnih in nesramnih soudeležencev »prilepi« na zadek avta zgolj na razdalji nekaj centimetrov. Psihološki pritisk je velik, še posebej ob misli na otroke, ki jih imamo morda na zadnjih sedežih, a prav temu pritisku ne smemo popustiti, ker s tem ogrožamo predvsem svojo varnost pa tudi varnost idiota za seboj. Ta se ne bo zaletel v nas, razen če ne bomo sami nenadno in nepričakovano zavirli. Treba je torej ostati čim mirnejši in ostati pozoren na cesto pred seboj.
Sicer pa morda ni odveč poudariti še to, da so prav nenadne spremembe smeri vožnje in nepričakovano zaviranje pogosto vzrok nesreč. Med ovirami, ki nas zmotijo, so tudi povožene živali na cestišču ali tiste, ki prečkajo cesto. V takšnem primeru je žal treba preprosto zapeljati čez žival, ker je pri tem tveganje za morebiti usodno nesrečo manjše kot pri nenadnem zaviranju ali zavijanju. Res pa gre pri tem za povsem refleksno reakcijo, ki se ji navadno lahko izognejo predvsem bolj izkušeni vozniki.
Otroški sedeži
• Raziskave so pokazale, da lahko že trk pri hitrosti 8 km/h povzroči smrt otroka, ki ni pripet v otroškem sedežu.
• Otroka med vožnjo ne držite v naročju; pri trku se njegova teža poveča tudi do 20-krat in ga je z rokami nemogoče zadržati.
• Pred nakupom je treba preveriti, ali je mogoče sedež pritrditi v avto preprosto in dovolj močno.
• Otrok mora sedeti v primerno velikem sedežu in biti pravilno pripet.
• Pri nakupu otroškega sedeža ni pomembna otrokova starost, ampak njegova višina in teža.
• Če je otroški sedež pritrjen na sovoznikov sedež (v nasprotni smeri vožnje) mora biti sovoznikov varnostni meh (airbag) obvezno izključen.
Avto ni skladišče
• V avtomobilu prevažamo le nujno potrebne stvari.
• Prtljaga spada v prtljažnik, ne na sedeže oziroma zadnjo polico.
• Pri nalaganju prtljage v prtljažnik naj bodo težji kosi na dnu, lažji na vrhu, poleg tega naj prtljaga ne sega čez zgornji rob zadnje klopi.
• Kadar prevažamo težje kose prtljage, naj bodo zadnji varnostni pasovi zapeti (najbolje navzkrižno), ker bodo ob morebitnem trku prtljago vsaj nekoliko zadržali.
• Trdi predmeti z ostrimi robovi (knjige, zgoščenke in podobno) naj ne ležijo prosto v potniški kabini, ker lahko ob trku povzročijo dodatne poškodbe potnikov.
Ste vedeli?
Potovalni atlas, težak 2 kilograma, pri trku z zadnje police prileti do voznika v 0,14 sekunde, pri tem pa zaradi pospeška njegova teža naraste na nevarnih 40 kilogramov.
Tekst: SIMONA FURLAN
