Zakaj tak cirkus glede dojenja? Je umetno mleko res lahko enako dobro kot materino? Ali dojenje lahko varuje pred virusom nove gripe? O tem in drugem smo se ob svetovnem tednu dojenja pogovarjali s kanadskim pediatrom, svetovno priznanim strokovnjakom za dojenje, dr. Jackom Newmanom, mednarodnim pooblaščenim svetovalcem za laktacijo (IBCLC), ki je bil na krajšem obisku v Sloveniji. Svetuje, naj doječe matere dojenčke jemljejo povsod s sabo in naj se ne bojijo dojiti v javnosti. Tako bo dojenje postalo vidno in naravno.
- Zakaj praznujemo svetovni teden dojenja? Ali dojenje – tako kot na primer rojevanje – ni nekaj naravnega? Dojenčka pristavimo k prsim, pa je. Čemu torej tak cirkus?
- ¨Razen nekaj izjem pravzaprav tudi rojevanje ni več naravno, vsaj v industrializiranem svetu ne. To velja tudi za dojenje. Mnoge matere imajo težave z dojenjem lahko tudi zato, ker rojevajo s številnimi posegi, ki slabo vplivajo na dojenje. Poleg tega po porodu mnogi zdravstveni delavci materam ne znajo svetovati, kako se lahko izognejo težavam, ali jim pomagati, ko se pojavijo problemi. Teh pa je čedalje več. Dojenje je zagotovo vredno proslavljati – kajti če gre dobro, je čudovito za mater in otroka. Svetovni teden dojenja potrebujemo, da nas spomni na to, hkrati pa nas opominja, da je treba izobraževati ženske, družbo in zdravstvene delavce, tako da bi moralo dojenje skoraj vedno lepo steči.
- Po eni strani je v knjigah, medijih, na internetu itd. na voljo ogromno informacij o dojenju, objavljene so številne raziskave, ki dokazujejo njegove koristi. Bodoči starši dobijo veliko informacij v šolah za starše, po otrokovem rojstvu jim je na voljo podpora zdravstvenega osebja. Kljub temu je delež dojenih otrok še vedno razmeroma nizek. Po drugi strani smo priča številnim neizobraženim kulturam t. i. neindustrializiranega sveta, kjer brez težav zadovoljujejo potrebe svojih dojenčkov. Zakaj takšna nasprotja?
- ¨Za dojenje ne potrebujete diplome. Pravzaprav je to lahko ovira. Preveč mater »preveč« ve, vendar dojenja v resnici ne razume, kar jih vrže iz tira. V večini neindustrializiranega sveta je dojenje naravno in se skoraj vedno obnese; manj industrializirano je področje, večja je verjetnost uspeha.
- Moto letošnjega svetovnega tedna je ključna vloga dojenja v izrednih razmerah, kot so naravne nesreče, vojna in druge krizne situacije. Zakaj? Človekoljubne organizacije navadno zagotovijo tudi pošiljke mlečne formule … Kadar se mlade matere spoprijemajo s težavami pri dojenju, jim pogosto ponudijo steklenička formule, rekoč, da je prilagojeno mleko skoraj tako dobro kot materino mleko. Je to res?
Prilagojeno mleko nikakor ni »skoraj tako dobro« kot materino mleko. V izrednih razmerah je mogoče zagotoviti preživetje dojenčkov samo z dojenjem. Pogosto je težko dostaviti mlečno formulo tistim, ki jo potrebujejo – kaj se zgodi, če je materi zmanjka in je ne more dobiti? Kako bo nahranila dojenčka?
V »čistih« družbah z visokim življenjskim standardom otroci še vedno umirajo, ker niso dojeni. Ugotavljajo, da v ZDA vsako leto umre 1500 dojenčkov, starih manj kot leto dni, ker niso dojeni. Toda tudi če dojenčki ne umirajo, ker niso dojeni, lahko mnogo let pozneje zbolijo za nekaterimi kroničnimi boleznimi – sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, nekaterimi vrstami raka, boleznimi srca in ožilja, debelostjo in številnimi drugimi.
- Pri nas so skoraj vse porodnišnice prijazne do novorojenčkov, ob odpustu je dojenih skoraj 100 % dojenčkov. Potem omenjeni delež izrazito pade. Zakaj po vašem mnenju pride do tega in kaj bi lahko storili, da bi to izboljšali?
- ¨Mislim, da je tako zaradi dveh stvari. Po mojem mnenju zdravstveno osebje ni dovolj usposobljeno, da bi preprečilo in pomagalo reševati probleme, ko se pojavijo. Tako mater recimo bolijo bradavice, dojenček je lačen, in že posežejo po prilagojenem mleku. Ko matere pridejo iz porodnišnice, še vedno dobivajo neustrezne informacije, povrhu pa jih marketing proizvajalcev mlečnih formul prepriča, da je prilagojeno mleko prav tako dobro kot dojenje.
- Kako lahko podpremo doječe matere, kaj lahko storimo?
- ¨Lahko pišemo revijam, televizijskim hišam in časopisom, ki v svojih oglasih in zgodbah prikazujejo hranjenje po steklenički. Prizadevajmo si, da bo dojenje postalo vidno. Spodbujajmo matere, naj dojenčke povsod vzamejo s seboj – tako bodo otroci lahko videli dojenje in to bo spodbudilo tudi druge matere, da bodo svoje dojenčke jemale s seboj in dojile v javnosti. Povedati moramo, da je dojenje varnejše celo, ko mati jemlje zdravila; zdravnike moramo spodbuditi, da bodo bolj »dojenčkom prijazni«. Pogosto namreč niso.
- Pri nas porodniški dopust traja 12 mesecev. Po tem obdobju se večina mater vrne na delo, kar je pogosto povezano z odstavljanjem, čeprav strokovnjaki svetujejo dojenje dve leti in po želji dlje. Precej pogosto slišimo, da po otrokovem prvem rojstnem dnevu oz. ko otrok uživa dovolj goste hrane, dojenje ni več smiselno. Se strinjate?
- ¨Ne, dojenje po prvem letu je še vedno zelo koristno, pravzaprav celo potrebno. Materino mleko namreč tudi po prvem letu vsebuje zaščitne snovi in še vedno tudi posebne maščobe, ki prispevajo k boljšemu razvoju otrokovih možganov. V materinem mleku so tudi rastni dejavniki, ki pomagajo pri dozorevanju otrokovih možganov, imunskega sistema, prebavnega trakta in drugih sistemov. Poleg tega je dojenje odnos, torej veliko več kot samo materino mleko.
- Mnogi so zaskrbljeni zaradi virusa nove gripe H1N1. Ali materino mleko ščiti otroka? Kako cepljenje matere vpliva na otroka?
- ¨Ja, dojenje vsekakor ščiti otroka. Materino mleko je polno zaščitnih snovi. Seveda ni jamstva, toda če mati doji, je manj verjetno, da bo otrok zbolel, in če že zboli, je verjetneje, da bo bolezen potekala v blagi obliki. Če se mati cepi, je v redu in naj še naprej doji. Cepljen je lahko tudi otrok.
- Pred 25 leti ste ustanovili prvo bolnišnično ambulanto za doječe matere v Kanadi. Doslej ste pomagali na tisoče doječim materam. Kaj je po vaših izkušnjah ključnega pomena za uspešno in izpolnjujoče dojenje?
- ¨Močna podpora družine, posebno otrokovega očeta. Vlivanje samozavesti materi, da ji bo uspelo. Pomembno je, da materi zagotovimo ustrezno pomoč in ji pomagamo, ko to potrebuje.
Tekst: Alenka Benedik
