Zgodilo se je že tudi vam: ob navadnem ščetkanju zob ste nenadoma zagledali kri ... in po glavi so vam v trenutku šinili klicaji in vprašaji. Krvavenje dlesni lahko pomeni precej nedolžno preglavico, morda pa tudi resno bolezen. Vedno pa je treba nemudoma ukrepati.
Težava ima učeno ime gingivitis in se lahko toliko poslabša, da dlesni zakrvavijo že ob ugrizu v jabolko. Če gingivitisa ne zdravimo, se lahko razvije v hudo vnetje ali parodontalno bolezen, ki je najbolj razširjeno kronično in niti malo nedolžno obolenje, saj lahko uničujoče vpliva na zdravje.
Zakaj se dlesni vnamejo? Jasno, zaradi bakterij v mehkih zobnih oblogah, ki se nabirajo ob robu dlesni. Prav nič prijazne niso, izločajo namreč strupe, ki nato sprožijo propad obzobnih tkiv. Najhujše je, da ima dlesen svoj rob tudi tam, kjer ga ne vidimo, in torej niti malo ne slutimo, da je kaj narobe, dokler ni prepozno. V medzobnem prostoru so tudi dlesni za nameček drugačne, občutljivejše in dovzetnejše za vnetje.
Znak za alarm. Iz vsakega gingivitisa se sicer ne razvije parodontitis, toda vsak parodontitis se razvije iz gingivitisa. Takrat so vneta že globlja obzobna tkiva, kar pa močno poveča tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, oslabljen imunski sistem, prezgoden porod in nizko porodno težo novorojenca ter za pljučna obolenja. Ugotovitve najnovejše raziskave Ameriškega združenja za raziskavo raka celo nakazujejo, da bi kronični parodontitis lahko pomenil veliko tveganje za eno od oblik raka glave in vratu.
En, dva, tri – vnetih dlesni ni. Če hočemo torej imeti zdrave zobe in dlesni, moramo odstraniti mehke zobne obloge in bakterije v njih. Za čiščenje uporabimo mehko zobno ščetko z več tisoč tankimi ščetinami. Srednje trde in trde ščetke imajo namreč predebele ščetine, da bi to delo lahko opravile. Poleg tega s tako ščetko tvegamo poškodbe dlesni. A samo to ne bo dovolj. Za medzobne prostore nujno uporabimo posebno medzobno ščetko in/ali zobno nitko. Velikost medzobne ščetke mora biti pravilno izbrana, da bo s ščetinami zapolnila ves prostor. Očistiti mora namreč tudi žleb med dlesnimi in zobom. O pravilni izbiri in uporabi medzobne ščetke se je najbolje posvetovati s svojim zobozdravnikom. Včasih pa celo vse to ne pomaga. Kajenje, stres, hormonske spremembe, sladkorna bolezen in tudi dedni dejavniki poslabšujejo stanje. Pomagamo si lahko z različnimi preparati (na primer takimi, ki vsebujejo klorheksidin – zobne paste, ustne vode, geli, pršila). Vendar so le podpora mehanskemu odstranjevanju zobnih oblog. Če ne bomo temeljiti z zobno in medzobno ščetko ter zobno nitko, nam nobena čarobna formula ne more pomagati. Ne pozabimo pa seveda dvakrat letno na preventivni pregled k zobozdravniku in odstranjevanje zobnega kamna. Če nam seveda država te pravice ne bo še dodatno omejila. A to je že druga zgodba.
Tekst: K.M.
