Raziskavo je konec leta 2009 na vzorcu 200 staršev, ki imajo vsaj enega otroka, mlajšega od dveh let, za spletni portal Ringaraja.net opravil Valicon. Ugotavljali so, kako dobro starši prepoznavajo otroške okužbe, še posebno pnevmokokne in rotavirusne, ki se pri otrocih pogosteje pojavljajo v hladnejšem letnem obdobju, zlasti v starosti do dveh let, pa tudi, ali poznajo preventivne ukrepe in znajo poiskati informacije v zvezi z okužbami. Izsledki raziskave kažejo, da starši zelo dobro poznajo gripo in norice, najslabše poznane pa so pnevmokokne okužbe, ki jih pozna le dobra petina vprašanih.
Zgolj 10 % staršev se zaveda, da pnevmokoki povzročajo vnetje srednjega ušesa, ki se pri otrocih rado ponavlja. Kar dve tretjini staršev je vnetje srednjega ušesa pri otrocih zdravilo z antibiotikom.
Skoraj vsi starši (98 %) vedo, da pnevmokokne bakterije postajajo odporne proti antibiotikom. V nasprotju s pnevmokoknimi okužbami pa starši razmeroma dobro poznajo rotavirusne okužbe. Prepoznalo jih je 77 % staršev.
Specialistka pediatrije in alergologije Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., je poudarila, da se še vedno premalo staršev odloča za preventivno zaščito otrok, hkrati pa jih preveč vnetje srednjega ušesa še vedno zdravi z antibiotiki: »Precepljenost otrok proti rotavirusnim in pnevmokoknim okužbam je še zmeraj relativno nizka. Ključno vlogo pri informiranju staršev o preventivi, okužbah in posledično tudi o boleznih imajo pediatri. Ti lahko pravočasno priporočijo cepljenje, ki je varna in učinkovita zaščita pred okužbami.«
Starši nezaupljivi do cepljenja. Dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je opozorila na visoko stopnjo hospitalizacije, ki je posledica okužbe z eno izmed rotavirusnih oblik: »Stopnja obolevnosti in hospitalizacije, ki je posledica okužbe z eno od rotavirusnih oblik pri otrocih, je še vedno velika, čeprav je rotavirusne okužbe mogoče učinkovito preprečiti s pravočasnim cepljenjem. Ogromno staršev še vedno slabo pozna nekatere otroške okužbe, še posebno pnevmokokne. Starši so tudi premalo seznanjeni s posledicami, ki jih lahko povzroči večkratno ponavljanje okužb, in z možnostmi preventivnega cepljenja, ki je edina zares uspešna zaščita.«
Starši v zvezi z informacijami, ki so povezane s cepljenjem, najbolj zaupajo pediatru (92 %) in medicinskemu osebju (80 %). Kljub temu pa večine staršev (74 %) pediater še ni obvestil o možnosti cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Kar 35 % staršev, sodelujočih v raziskavi, bi se odločilo za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, če bi vedeli, da lahko tako svojega otroka zaščitijo pred vnetjem srednjega ušesa. Izsledki raziskave kažejo, da si starši želijo predvsem več informacij o klopnem meningoencefalitisu, željo po večji informiranosti o rotavirusnih in pnevmokoknih okužbah pa je izrazila dobra četrtina staršev (29 %).
Pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., opozarja, da je naloga pediatrov dosledno informiranje staršev o okužbah: »Naloga pediatra je, da starše pravočasno opozarja na okužbe, ki pretijo otrokom, in jim posreduje informacije v zvezi s preventivno zaščito. S cepljenjem se lahko prepreči marsikatera otroška okužba oziroma bolezen, ki bi lahko ogrozila zdravje otrok.«