Sodobne mlade ženske si dandanes pogosto želijo najprej uspešno kariero, dober socialni in ekonomski položaj ter trdno, ljubečo partnersko zvezo. Šele potem pomislijo na to, da bi imele otroka. Narava jim pri tem ni v pomoč. Najplodnejša doba z najbolj zdravimi oziroma najbolj »obetavnimi« jajčeci je tedaj večinoma mimo. Nosečnost v poznem obdobju pomeni tudi večjo nevarnost za okvaro ploda, da ne govorimo o tem, da je tedaj tudi težje zanositi. Raziskave v evropskih državah so pokazale, da ženske tudi po tem, ko že dosežejo svoj vrh v karieri, pogosto nimajo partnerja, ker so ves čas posvečale svojemu delu in učenju. To pa zadeve samo še zavleče in čedalje bolj onemogoča. Zato se mnoge odločijo za oploditev s semenom darovalca ali za posvojitev ali pa ostanejo za vedno brez otrok.
Najprej kariera
V Veliki Britaniji in Belgiji imajo ženske možnost, da se na začetku kariere odločijo za odvzem in zamrznitev svojih jajčec, ki jih lahko v prihodnosti kadar koli uporabijo. Vzrok je predvsem ta, da so jajčeca mladih žensk veliko bolj »kakovostna« kakor pa jajčeca starejših žensk. Ko se te odločijo za potomstvo, zdravniki opravijo oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Tako preprečijo tveganje za neplodnost in za morebitne bolezni ploda. Možnost, da bo ženska rodila zdravega otroka, se precej poveča. Britanci so med študentkami opravili raziskavo, da bi videli, kako bi se odločile. Izbrali so mladenke, ki so študirale medicino, in študentke fakultete za šport v Leedsu. »Medicinke« so povedale, da bi si dale zamrzniti jajčeca, ker hočejo najprej doštudirati, doseči primeren položaj pri svojem delu, s tem pa si ustvariti socialno-ekonomski položaj, ki bo zagotovil otroku vse, kar potrebuje. Seveda bi počakale tudi na ustrezno partnersko zvezo. Študentke športa so odgovorile podobno, da bi si dale jajčeca zamrzniti, a da bi za odmrznitev najprej želele imeti trdno partnersko zvezo, ne pa toliko uspešne kariere.
Skrajna možnost
Belgijci so se lotili drugačne raziskave. Vanjo so se prostovoljno vključile ženske, ki so prišle na kliniko prav zato, da bi jim jajčeca zamrznili. Večina je bila visoko izobraženih in relativno dobro ekonomsko preskrbljenih. Glavna težava je bila, da si še niso našle pravega partnerja, s katerim bi si želele ustvariti družino. Zanimivo je, da jih je v času, ko so prišle na odvzem jajčec za zamrznitev, veliko imelo partnerje, vendar očitno niso ustrezali njihovim predstavam o bodočem možu oziroma očetu. Čakale so na »pravega«, vendar si s tem niso hotele vzeti možnosti, da bi imele otroka. Drugače povedano, niso hotele biti pod časovnim pritiskom, češ, biološka ura se mi izteka, in če hočem imeti otroka, moram ukrepati zdaj. Povprečna starost žensk v času, ko bi hotele uporabiti zamrznjena jajčeca, je bila po njihovih izjavah 43,3 leta. V tem življenjskem obdobju pa je spočetje že precej težavno. Kljub temu je večina žensk na vprašanje, kaj bi storile, če bi si takrat že našle primernega partnerja, odgovorila, da bi najprej poskusile zanositi spontano. Uporaba zamrznjenih jajčec bi bila zadnja možnost, po kateri bi posegle, toda to zanje pomeni zagotovilo, da otroka vendarle lahko imajo.
Omejitve v naši zakonodaji
Za komentar smo poprosili prof. dr. Veljka Vlaisavljevića, dr. med., iz UKC Maribor, prav gotovo enega največjih strokovnjakov za zdravljenje neplodnosti ne le pri nas, ampak tudi v Evropi in svetu (je član številnih organov Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo). Povedal je, da je to področje zagotovo zanimivo tudi za nas, vendar imamo omejitve v zakonodaji. Naš zakon, ki govori o pravicah žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo, se namreč nanaša na zdravljenje neplodnosti. Pri zamrzovanju jajčec pa ne gre za zdravljenje, temveč za pomoč ženskam, ki bi si kljub karieri ali trenutno neustreznim partnerjem hotele zagotoviti možnost, da bi v prihodnje imele otroka. Prof. Vlaisavljević je posebej omenil resolucijo evropskega parlamenta izpred let, ki govori o priporočilih državam članicam v zvezi z demografskimi gibanji v Evropi. Znano je, da se prebivalstvo stara, kar velja za Slovenijo in za vso Evropo. Znano je tudi, da je otrok čedalje manj (kljub več rojstvom v zadnjih dveh letih), zato EU spodbuja vse načine pomoči za zagotavljanje plodnosti. Evropa izključuje vsako možnost diskriminacije glede na to, ali so ženske, ki želijo imeti otroka s pomočjo biomedicine, poročene ali ne. Pri nas je bilo o tem veliko polemike in na koncu imamo uzakonjeno, da neporočene ženske nimajo pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Mimogrede, to je za Evropo posebno zanimiv podatek ob vseh drugih uspehih Slovenije na tem področju. Kot je povedal prof. Vlaisavljević, je Slovenija na prvem mestu po številu rojenih otrok, ki so bili spočeti z biomedicinsko pomočjo.
Pri nas samo moški
To pomeni, da slovenske ženske, ki začenjajo kariero, pri nas za zdaj svojih jajčec ne morejo dati zamrzniti. To lahko storijo le, če gredo v Veliko Britanijo ali Belgijo, kajti pri sprejemanju te zakonodaje pri nas ni nihče pomislil na ženske. Dovoljeno je, na primer, da se zamrznejo semenčice, za jajčeca pa to ne velja, kar je svojevrsten nesmisel (le eden v nizu). Prof. Vlaisavljević je povedal, da je v zvezi z zamrzovanjem jajčec iz socialnih razlogov še precej neodgovorjenih vprašanj, denimo, do kdaj naj bi ženske imele možnost, da zamrznjena jajčeca uporabijo. Verjetno bi bilo treba določiti neko razumno mejo. Odgovoriti je treba tudi na vprašanje, kaj naj bi se zgodilo z zamrznjenimi jajčeci (vedno jih zamrznejo več, da je možnost za končni uspeh večja), ki jih ženske ne bi uporabile. Belgijske anketiranke so povedale, da so pripravljene jajčeca prepustiti znanosti za raziskave, druge spet, da bi jih darovale drugim ženskam, ki bi jih potrebovale. Nekaj pa jih niti ni vedelo, kako bi se odločile. Zaradi vsega tega bo Evropsko združenje za humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE) v bližnji prihodnosti sprejela smernice, ki bodo dajale odgovore na številna vprašanja. Eno pomembnejših je prav gotovo, kaj bo mogoče narediti v drugih državah. To pomeni, da na primer tujke v Sloveniji ne bodo mogle dobiti več kot v drugih državah in nasprotno, Slovenke v tujini ne več kot pri nas. Če se bo ESHRE odločila, da je starostna omejitev, ko ženska še lahko uporabi zamrznjeno jajčece, 43 let, potem v višji starosti tega ne bo mogla nikjer v Evropi oziroma v državah EU.
Druga stvar pa je, kako bo Slovenija rešila problem s svojo zakonodajo, saj zdaj naše državljanke dobijo manj kot druge Evropejke. Verjetno se bo moral naš parlament spopasti tudi z vprašanjem diskriminacije žensk pri zamrzovanju jajčec in določilo, ki govori zgolj o možnosti zamrzovanja moških spolnih celicah, dopolniti še z ženskimi.
Zamrzovanje jajčec
Do pred nekaj let je bila možnost za zamrzovanje jajčec omejena samo na ženske, ki so zbolele za rakom in so želele, da bi njihova jajčeca poskusili zamrzniti, preden so se začele zdraviti s kemoterapijo. Težava je bila v tem, da so s staro tehnologijo zamrzovanja jajčeca pogosto propadla. Ohranjenih je bilo le okrog dva odstotka zamrznjenih jajčec. Vendar je tehnologija precej napredovala in dandanes teh težav ni več. Večina jajčec ostane zdravih in uporabnih, kakor da bi bila »sveža«. S to metodo imajo ženske zares možnost, da časovno zamaknejo materinstvo do takrat, ko jim to ustreza. Strokovnjaki pravijo, da imajo takšna »mlada« jajčeca večjo gensko sposobnost kot pa starejša jajčeca.
