"Moja tašča je še dokaj mlada, 55 let ima. Z možem se je razšla kmalu po rojstvu edinke. Žena mi je pripovedovala, da je imela nekaj partnerjev, nobeden pa ni bil tako resen, da bi si z njim ustvarila skupno življenje. Meni je bila vedno naklonjena, takoj me je sprejela v svoj dom in nasploh je bila prijazna z mano. Imamo dva majhna otroka, in ko se je letos ponudila, da bi šli skupaj na morje, da bo malo popazila na mala dva in si bova midva z ženo malo spočila, nisem imel nič proti, sploh ko sem videl, kako hvaležna je bila moja žena za ta predlog. Najeli smo ločena apartmaja v isti hiši. Potem so se pa začele dogajati čudne reči. Tašča je vedno tako naredila, da je mene prosila, naj jo namažem s kremo po hrbtu, pri tem je rada postokala, kako da ji to paše in da imam božanske roke. Meni ni bilo do tega, da bi se je dotikal, čeprav je za svoja leta zelo dobro videti, saj zelo skrbi zase. Tako sem nekajkrat prišel precej pozneje na plažo, pa je še kar naredila tako, da me je prosila, naj jo namažem, ko je bila moja žena v vodi ali s ta malima. Nekajkrat me je zvečer, ko je moja žena zaspala ob otrocih, povabila na sprehod. Na začetku sem dvakrat brez zadržkov privolil, pa je potem vsakič naredila tako, da se me je s kakim izgovorom oklenila okrog roke in hodila ob meni, kot da sva par. Sem se ji poskušal izmakniti, a zaman. Potem nisem več hotel z njo na sprehod, pa je bila moja žena kar huda name, saj se ji je tašča potožila, da ne želim z njo, samo pa da je strah hoditi naokrog zvečer. Pa v kuhinji – imeli smo skupne obroke – se je rada kot po naključju podrgnila obme, ko sem recimo stal ob pultu in je prišla z izgovorom, da potrebuje sol ali kaj takega. Žena pravi, da je bil to lep dopust in da je zelo hvaležna mami, da nama je pomagal pri otrocih, da bi jo z veseljem še kdaj vzela s sabo, mene pa to prav nič ne mika. Tašče se zdaj izogibam, ampak v nedogled to ne bo šlo. Kaj mi svetujete?"
- Andrej
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 20. avgust 2024.
