Druga je 25-letna Alžirka Imane Helif, ki je v času, ko to pišem, že imela prvi dvoboj. V 46 sekundah je premagala Italijanko Angelo Carini in ta se je v solzah in z okrvavljenim nosom sesedla sredi ringa. Ko je sodnik določil zmagovalko, ji Angela ni hotela dati roke, kar velja za skrajno nešportno. Njej pa se je zdelo nešportno to, da je morala v ringu tekmovati – z moškim.
Obe boksarki so namreč na zadnjem svetovnem prvenstvu (težave pa sta imeli že prej) diskvalificirali, ker je test DNK nesporno pokazal, da sta biološka moška. Da imata kromosoma XY in ne XX kot ženske. Če pogledate fotografije obeh, sta, bog pomagaj, tudi videti kot moška. Ampak Mednarodni olimpijski komite ima bolj ohlapna pravila kot boksarska organizacija in je obema možačama dovolil nastop. Oglasile so se nekatere boksarke, ki so z njima v preteklosti že tekmovale in so iz ringa pobegnile, ker je po njih, kot pravijo, udarjal moški. Je pa treba povedati, da nista zmeraj zmagali, čeprav imata okrog vratu veliko tudi najbolj žlahtnih medalj.
Pa smo tam, na zelo spolzkem terenu. Tisti, ki smo binarni, torej je jasno, da smo ženske ali moški (čeprav je moja mama večkrat vzdihnila, da ni čisto prepričana, ali sem zaradi svojega divjaštva punca ali fant), smo merilo. Še posebej če imamo poleg jasne spolne identitete tudi »pravo« spolno usmerjenost, torej v nasprotni spol. Ampak vsi seveda nismo narejeni po binarnih pravilih – pri mnogih so biološke lastnosti pomešane in prav to (in nikakor ne homoseksualnost) je v športu težava. In to ženska težava, ni se še namreč zgodilo, da bi skušale ženske pod krinko vdirati v moške ekipe. Če je otrok prebrodil puberteto kot moški, je moški, pravi medicina – ima več mišic in manj maščob, več krvi, zmogljivejša pljuča, hitrejši je, njegov udarec je za 165 odstotkov močnejši od ženskega. In tako dalje. Hormonske terapije in estetski posegi za spremembo spola na moč in hitrost nimajo bistvenega vpliva. Seveda imajo mnogi športni šampioni kakšne telesne in duševne posebnosti, organizatorji športnih prireditev pa morajo poskrbeti, da vsi tekmujejo v kolikor toliko enakih razmerah. V preteklosti so ženske s preveč testosterona (najbolj izrazit moški hormon) že prisilili, da so jemale nasprotne hormone, seveda pa plavalcu z dolgimi rokami in velikimi stopali, kar je primerjalna prednost, niso … no, ne bom nadaljevala.
Morda je najbolj zgovorna zgodba Caitlyn Jenner, ki se je tudi oglasila in obe boksarki opozorila na svoj primer: na olimpijskih igrah leta 1976 je zmagala v kraljevskem deseteroboju kot Bruce Jenner, v začetku tretjega tisočletja pa je spremenila spol in postala ženska.
Pikolovci so prešteli kakšnih 36 spolnih identitet in prav je, da upoštevamo in spoštujemo, kar človek čuti, da je. Pika. Seveda pa je zadeva povsem drugačna, ko s svojimi posebnostmi ogroža pravice drugih. Ko hoče nastopati med ženskami, čeprav je v bistvu moški. Ženske in moški nismo enaki, moramo pa biti enakopravni, kjer smo lahko. Ko bodo moški rodili, se bodo pojmi redefinirali.
Mimogrede, na antičnih olimpijskih igrah so nastopali samo moški, in to – goli. Pa ne le zato, da so razkazovali svoja izklesana telesa, ampak tudi zato, da se ne bi mednje vtihotapila kakšna ženska. Po legendi se enkrat je, razkrinkali so jo šele na cilju, ko je zmagala.
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 32, 6. avgust, 2024.
