"Imam prijateljico, ki jo poznam od ranega otroštva. Zelo veliko sva se družili in dobro razumeli. Po študiju sem se poročila na drug konec mesta, ona je ostala v starem naselju. Svoje otroke sem zaradi logistike in bližine starih staršev vpisala v vrtec in potem v šolo v svojem nekdanjem okolišu, in tako sta pristali skupaj moja in prijateljičina hčerka. Zelo dobro se razumeta in sta pravi prijateljici, skupaj tudi trenirata ples. So pa sčasoma prijateljičino hčerko začeli motiti plesni uspehi moje hčerke, sem in tja je izustila kakšno nesramno, ji »pozabila« poslati zapiske, kadar je naša tekmovala v tujini, zavist pač. Potem pa so naši hčerki začele zmanjkovati stvari, denar iz telefonskega ovitka, parfum, ki ga je imela s sabo … Rekla mi je, da je naslednji dan prijateljica pridišala v šolo prav po tem parfumu. Prej ga ni imela. Tudi za denar je lahko vedela samo ta prijateljica, ki tudi ve, kje v šolski torbi ima moja hči spravljen telefon. Ampak to so bila dejanja brez dokazov. Nedavno pa je ta deklica spet prespala pri nas. Zjutraj sem šla mimo sobe – hčerka je bila ravno v kopalnici – vrata so bila na četrt odprta, in videla, ko je ta prijateljica brskala po hčerkini mizi in si nekaj spravila v žep. Nekaj se torej dogaja. Zdaj pa vas sprašujem, spoštovani porotniki, kako naj ravnam, ali naj prijateljici povem, kaj sem videla in kaj se je v preteklosti dogajalo, ali naj se pogovorim samo z njeno hčerko? Moji je zelo hudo, to prijateljico ima kljub vsemu še vedno rada, po drugi strani se ji pa tudi malo boji zameriti, ker je precej vplivna v razredu in bi lahko marsikoga obrnila proti njej. Zdaj so sicer počitnice, a kaj če se zgodba v novem šolskem letu ponovi? Zahvaljujem se vam za odgovore."
- Vlasta
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 24. junij, 2024.
