Saj poznate to frazo, ki označuje zdraharje, netilce prepirov, obrekovalce, vse v enem. Če le lahko, osira drugega pred drugim, nas z lažmi in obrekovanjem ščuva drugega na drugega, najbolj zanimivo pri vsem pa je, da od tega nima nič, tega ne dela, da bi se okoristila, povzpela na lestvici ali prikupila direktorju, sploh ne, očitno pač taka je, s tem se hrani. Mi, ki smo z njo že več let, jo poznamo in poskušamo v tem smislu ignorirati, ne vabimo je s sabo na pijačo izven službe ali športne aktivnosti, o sebi ji povemo čim manj, z njo sodelujemo le službeno. Problem je, kadar pride nov sodelavec ali sodelavka, kot se je zgodilo nedavno. Prišli sta dve pripravnici in v enem mesecu ju je sprla med seboj ter za povrh naščuvala proti preostali pisarni, ki da jima hoče samo slabo, ju izkorišča in tako naprej. Ker pa zdajšnja generacija ni več tako ponižna in vdana v usodo, kot smo bili mi, je šla ena od njiju k direktorju in mu vse to povedala – pa res nič od povedanega ni držalo – izpadlo je skoraj kot mobing, direktor je znorel, nas posamično klical na zagovor, res je bilo neprijetno. Zadeva je sodu izbila dno, z zdraharsko sodelavko noče noben več sodelovati, hkrati je pa ne moremo popolnoma ignorirati, da ne bo šla še ona k direktorju, pa še tako delo ima, da moramo neke zadeve potrjevati pri njej. Prisiljeni smo delati z njo, a se ob tem zelo slabo počutimo. Za vsakršen nasvet vam bom zelo hvaležna,
Erna