Temnolasi Hrastničan Darko Jorgić je zvest in predan človek. Odkar je pred dvajsetimi leti – imel jih je pet in pol – prvič prijel v roke namiznoteniški lopar, se ni naveličal treningov in tekem. Vse to počne pod okriljem svoje prve trenerke, zasavske legende Andreje Ojstršek Urh, ki jo tudi po tolikih letih in tesnem prijateljstvu še vedno vika. Bila je tudi posebna gostja na njegovi lanski poroki z nekdanjo namiznoteniško igralko in trenerko Anelio Lupulesku, ki se je pred leti zaradi ljubezni do Darka iz Srbije preselila v Hrastnik. Nedavno, tik pred njegovim 25. rojstnim dnem, sta dobila najžlahtnejšo medaljo – sina Alekseja. Srčni vrhunski športnik si je, kljub temu da so mu zaradi poplav v Otiškem Vrhu priprave dobesedno padle v vodo in so jih do kolen zalite reševali z bagrom, nato pa je moral še mali Aleksej z mamico v bolnišnico v Ljubljano, vzel čas za klepet z nami.
Kar sta v nekaterih koncih Slovenije košarka in nogomet, je v Hrastniku namizni tenis. Ima dolgoletno tradicijo in na tisoče privržencev, ki strastno navijajo za igralce, nekateri trenerji pa so prava mala božanstva, cenjeni in izredno spoštovani. Športu sta bila zapisana tudi Darkova starša. Oče Ljubo je bil nogometaš, mama Smilja pa košarkarica. Usoda ju je pripeljala v Hrastnik, zaposlila sta se v tamkajšnji Steklarni, ob službi pa še pridno trenirala. Po rojstvu prvega sina pa sta se posvetila predvsem delu in družini. Prvi je začel trenirati Darkov pet let starejši brat in kmalu v šport potegnil še njega.
»Ker sem bil zelo živahen in nikoli pri miru, sta me starša tako kot brata vpisala h košarki in tam sem zelo užival,« se spominja Darko. Neskončno radoveden pa je tudi sprejel povabilo svojega najboljšega vrtčevskega prijatelja Nathana Urha na trening namiznega tenisa. Šla sta v telovadnico, kjer že desetletja kuje šampione Nathanova mama Andreja, nekdanja odlična igralka namiznega tenisa, zdaj pa zelo uspešna, a tudi stroga trenerka, ki želi imeti red in s katero ni dobro zobati češenj. Živec Darko je nekaj časa treniral tako košarko kot namizni tenis. Oboje mu je šlo dobro od rok, saj je vsestransko športno nadarjen in bi se zlahka ukvarjal z različnimi športi ter bil v njih tudi dober. Že po nekaj letih je v namiznem tenisu kot za šalo osvajal medalje in pokale. Prijatelj Nathan se je pri šestnajstih letih poslovil od namiznega tenisa, a sta še zdaj tesno povezana.
Podkupovanje
Prebrisani Darkov dedek je imel neverjeten občutek za ljudi in je hitro pogruntal, kako bo mlajšega vnuka še dodatno motiviral za treninge in tekme. Za vsako medaljo mu je »plačal« oziroma ga nagradil z denarjem. »To mi je dalo še več zagona in motivacije, pa tudi izplačalo se je, saj sem na nekaterih turnirjih osvojil kar tri medalje. Imel je natančno izdelano vrednostno lestvico, domače medalje so bile vredne manj, tiste z mednarodnih tekmovanj pa več. Tako sem že zgodaj služil – od dvajset do petdeset evrov za medaljo,« se muza Darko, ki je bil tako še bolj zagnan za treninge in poslušanje trenerke Andreje.
Zavedal se je, da si bo s športom lahko odprl marsikatera vrata. Najprej si je tista na Otočcu, kjer so naredili center. Darko je šel tako že zelo zgodaj od doma v svet, na srednjo računalniško šolo v Novo mesto, nabirat nove zmage. Ko si Andreje niso mogli več privoščiti, je dobil drugega trenerja, a ta ni imel tako pristnega pristopa do otrok. Darko je postal prava živčna razvalina, polna jeze. Na tekmah mu ni šlo, bil je razočaran in še malo ne več tisti iskrivi in navdušeni fantič, kakršen je zakorakal v svet namiznega tenisa. Ko se je vrnil pod Andrejino okrilje, je ta hitro naredila red.
Aleksej, najžlahtnejša medalja
»To leto je bilo za naju precej naporno. Predvsem za Anelio, ki so jo prve štiri mesece mučile tako hude slabosti, da je morala ležati in ni mogla z mano na treninge ter tekme. Hudo mi je bilo, ko sem jo v takšnem stanju puščal samo doma. Na srečo so slabosti potem izzvenele in je uživala v nosečnosti. Navijala sva, da bi se otrok rodil 30. julija, na moj 25. rojstni dan. Vendar se je Alekseju mudilo in je prišel na svet nekaj dni prej.«
Zaljubil se je v trenerjevo hčer ...
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 35, 29. avgust, 2023.
