V družini je zavladala panika. Nenadoma so vsi po vrsti ugotovili, da podpornica treh in pol vogalov zahteva pomoč in nego. Ampak levo roko še ima, je sklenil družinski konzilij. Čeprav se z njo ne zna niti podpisati niti obrisati zadka, se z nekaj treninga lahko precej izboljša. Predvsem pa obstaja kup pripomočkov, ki jim samo ukažeš, kaj naj naredijo – in to tudi storijo. Super, sem rekla, upam, da imate v mislih plečatega robota v podobi mladega Silvestra Stallona, ki me bo primerno razvajal. Butasto so me gledali in prisegali, da je na voljo zares veliko samodejnih pripomočkov. Super, sem rekla, moj telefon recimo kar sam pošilja sporočila in telefonira predvsem tistim, s katerimi sem sprta. Kako to mislite – samodejne naprave?
Na precej širokem pultu v naši kuhinji se namreč preriva vrsta električnih gospodinjskih strojčkov, ki jih cenjena soproga – torej jaz – dobi vsake toliko časa v dar, da ne bi več sitnarila, kako da sem preobremenjena z gospodinjskimi deli. Za dva od njih (prinesel ju je ljubljeni soprog s službenih poti) mi še ni uspelo ugotoviti, čemu sploh služita; jasno je namreč narisano, kako se sestavita in vklopita, kaj se z njima dela, pa je v enem primeru napisano v japonščini, v drugem pa v finščini. Elektronski prevodi se niso posrečili – v enem jeziku je strojček ptičje mleko, v drugem pa mrožev smrček. V obeh pa trdijo, a je treba biti z napravami izjemno previden.
Pa nista problematična ta dva strojčka, ampak vsi drugi, ki jih uporabljamo. Kaj pa, če navodil (seveda smo vse po vrsti zmetali proč) nismo dovolj natančno prebrali in bodo začeli drobilniki, sekljalniki, mešalniki, rezalniki, stepalniki, mečkalniki, ožemalniki, centrifugalniki, cedilniki in kuhalniki nekega dne delovati po svoje? Se sprehajati po stanovanju, sekljati zavese, stepati cenjenega soproga, centrifugirati nadvse ljubljeno in dragoceno sosedovo mačko, drobiti kristalne kozarce, ožemati babičino koleno ali smoditi mojo pravkar urejeno frizuro? Proizvajalci pa bodo rekli, da ne sprejemajo nobenih reklamacij, saj so strojčki absolutno popolni, le ravnati ne znamo z njimi. Človeški faktor pač.
Še posebej sumljiva je sicer že nekoliko zastarela pridobitev, ki se ji reče kuhinjski robot, saj hrano najprej stehta, nato jo skuha, vmes jo meša, na koncu jo po želji seseklja, in ko je jed gotova, pokliče, naj jo pridemo pojest. Kaj pa, če ne pridemo dovolj hitro in jo bo kar sam požrl? Ali se mu bo nekega dne zazdelo, da bi bilo zanimivo skuhati katerega od nas? Tudi računalnik v filmu Odiseja 2001 se je odločil, da mu butasti ljudje ne bodo ukazovali, in je prevzel nadzor. Hm.
Kolumna je bila objavljena v reviji Jana, št. 28, 11. julij, 2023.
