Pred časom, nekaj let bo tega, sem pisala članek o tem, kako Kitajska svojim državljanom vse bolj diha za ovratnik. So šli in si izmislili krasen program – ne toliko krasen za uporabnike, se je potem izkazalo – ki temelji na socialnih točkah. Pristop sicer ni obvezen, ampak tistim, ki tega nočejo, je življenje precej oteženo.

Takole stvar deluje: vsak na začetku dobi določeno število točk, potem jih pa prištevajo in odštevajo glede na njegovo družbenoodgovorno obnašanje. Vzoren državljan z veliko točk ima kup ugodnosti, cenejše kredite, prednost na letališčih, dostop do boljših šol za svoje otroke in boljše službe zase, pa cenejšo elektriko in brezplačen fitnes, manj zgledni in podstandardni pa ... Že samo če nekdo prečka ulico, kjer ne bi smel, na primer, mu odštejejo točke. Kako vedo? Ker so vsepovsod kamere. Ali če preveč igra igrice na spletu, če rezervira mizo v restavraciji in ne pride, če ne plačuje glob, če kupuje preveč alkohola. Ko nepokornemu državljanu število točk zdrsne pod določeno številko, postane njegovo življenje zeloooo neprijetno. Zelo omejeno. Ne more, na primer, več potovati z letalom, ker mu nočejo prodati vozovnice. Njegovim otrokom je dostop do elitnih šol zaprt. Njegova internetna povezava je počasnejša ... in njegovo ime je javno objavljeno.

In smo se zgražali nad to grozno, vsiljivo, nadležno državo, seveda smo se. Ampak takrat nam še niso vladali ljudje, ki nam, magari proti naši izrecni volji, vladajo zdaj. Nismo še čisto Kitajska, to bi bilo pretiravanje – smo ji pa vsak dan malo bliže. Z vsakim naslednjim nedomišljenim, omejujočim, butastim, drakonskim zakonom ji pridemo nekaj korakov bliže. Takih polizdelkov je pa veliko, toliko jih je, da ste v poplavi nedomišljenih, omejujočih, butastih, drakonskih zakonov morda prezrli nov biser ministrstva za notranje zadeve, predlog sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C), ki širi policijska pooblastila naravnost v modro nebo.

Medtem ko vsi divjamo zaradi absurdne, bizarne ideje o visokih kaznih za vznemirjanje svetih poslancev, svetih ministrov in drugih svetih krav, se potihem, preveč potihem, v zakonodajo plazi zahrbtni ZNPPol-C, ki bi (med drugim) policiji omogočil izvajanje stalnega video- in avdionadzora nekaterih javnih površin (pomeni, da bi snemali, kaj govorite na ulici), širitev obdelave biometričnih podatkov pri ugotavljanju identitete, neposreden dostop do širokega nabora evidenc (tudi evidenc Banke Slovenije, eSociale, šol, bolnišnic ... – brezplačno in po lastnih željah, brez pisne zahteve, brez naloga sodišča), širitev uporabe dronov, ukinitev obveznosti, da policisti ob zbiranju obvestil ljudi poučijo o njihovih pravicah, uvedbo tehničnih sredstev za lociranje mobilnih naprav  ... To še zdaleč ni vse, ampak bomo raje nehali, preden vas zares pograbi bes.

Vse našteto so le kamenčki, ki tlakujejo pot do zlorabe zbranih podatkov, tudi v politične namene, varovalke, ki bi omejevale teptanje pravic, so pa kar nekako pozabili vgraditi v predlog zakona. Informacijsko pooblaščenko je ob vsem tem seveda vrglo pod strop – da imajo tako ljudje na ulici manj zaščite kot osumljenci kaznivih dejanj, je zapisala v svojem poročilu: »Določbe 112. člena ZNPPol skupaj s predlaganimi spremembami ZNPPol omogočajo, da bo lahko policist, ki bo legitimiral posameznika na ulici ali ga želel prepoznati na nekem posnetku, nad njim brez omejitev izvajal katerekoli biometrijske ukrepe, medtem ko bo izvajanje takih ukrepov nad posameznikom, zoper katerega vodijo kazenski postopek, dovoljeno samo pod strogo določenimi pogoji.«

V zraku je blag vonj po ustavni presoji. Ali morda po referendumu. Medtem pa na kakšnem še posebno prizadevnem ministrstvu morda že nastaja program za pridne državljane.

Zarja Jana št. 37, 14.9.2021