Mnogi so se v zadnjem času naučili dveh novih pojmov, o katerih razpravlja vlada, ki (kot po navadi) ne posluša stroke. Gre za bolniško nadomestilo za zaposlene, ki so staknili koronavirus. Vlada bi stoodstotno bolniško namenila samo tistim, ki opravljajo izpostavljene poklice, pri tem pa se ne ve natančno, koga ima v mislih. Zdravstvene delavce? Eden od njihovih šefov je zagodrnjal, da se morajo držati pravil in da se na delovnem mestu pač ne morejo okužiti, torej so staknili virus doma. In si ne zaslužijo polne bolniške. So »izpostavljeni« torej policisti, poštarji, trgovci v živilskih trgovinah, žičničarji in drugi, ki imajo zares veliko stikov z ljudmi? Nihče čisto natanko ne ve, treba se je odločati od primera do primera, se sliši z vladnih hodnikov. Ni zelo prepričljivo – tako imenovana oblast je že zdavnaj izgubila nadzor nad samoizolacijami in karantenami, pa bi ugotavljala za vsakega kovidnega bolnika posebej, kolikšen odstotek bolniške si zasluži? Če seveda sploh gre v bolniško.
Tista dva nova pojma, ki sem ju obljubljala na začetku, sta namreč zdravstveni absentizem in prezentizem. Prvi, ki je veliko bolj znan, pomeni, da so delavci na bolniški neredko osumljeni, da sabotirajo. Kar delodajalce in bolniško blagajno seveda veliko stane. Drugi, ki je še posebno vprašljiv med pandemijo, pa pomeni, da hodijo ljudje v službo kljub temu, da so bolni. Sindikati pa tudi raziskave pravijo, da je prezentizem precej bolj nevaren, saj povzroča veliko zdravstvenih težav, ljudje namreč vztrajajo na delovnem mestu, dokler se ne sesujejo, zato pa je tudi gospodarska škoda precej večja kot zaradi absentizma. Zadeva je še bolj zastrašujoča med pandemijo, saj se v delovnih organizacijah in ustanovah virus širi zaradi ljudi, ki prihajajo bolni v službo, in sicer zato, ker se bojijo, da bodo izgubili delo, da z borno bolniško ne bodo mogli plačati položnic in da bodo ostali brez mesečnih dodatkov in nagrad ob koncu leta, ki jih nekateri delodajalci vežejo na prisotnost. Skratka, problemu bi se vsaj delno izognili, če bi dobili vsi kovidni bolniki stoodstotno bolniško, razlika bi se pokrila iz proračuna, pravijo zagovorniki. Kar se sliši logično. Ampak ravnokar poslušam na televiziji zdravnika, ki je sam prebolel kovid, nalezel se je v službi, vendar pa ljudem vseeno ne bi kar poprek dajal stoodstotne bolniške. Ker je njihova moralna dolžnost, da se odstranijo iz službe, če so pozitivni, pravi. No, če imajo zdravniško plačo, bi dvajset odstotkov manj že nekako pogoltnili. Če pa so blizu minimalca, so moralno zavezani predvsem družini, ki jo preživljajo. Da ne govorimo o samozaposlenih, ki si ves kovid, če ne traja več kot en mesec, plačajo sami …
Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9.2. 2021
