Ali si morda celo želite kaj tako nezaslišanega, kot je nabiranje zvončkov ob bližnjem potoku? Potem vas lahko uvrstim v kategorijo dinozaverk, ki bodo zelo užaljene, če bodo na dan žena ostale brez rož. Opozoriti je treba, da potencialni darovalci niso le partnerji, ampak tudi otroci, sodelavci, še posebej šefi, sindikalisti pa tudi prijateljice, kar daje zadevi še posebno feministično noto.
Z osmomarčnim praznikom sta bila že v socializmu križ in zmeda. Gospodje so ob šanku poizvedovali, »ti, kaj si pa kupil svoji,« in ko je natakarica ogorčeno pripomnila, da nikakor ne smejo domov vsaj brez ene vrtnice, so jo pač šli kupit. Redko katera je prišla domov cela, saj je veljalo, da se za pravega moškega nikakor ne spodobi, da bi hodil naokoli s šopki, razen če gre na pogreb. Zato so tiste vrtnice ali nageljne skrivali pod plašči, po torbah z orodjem ali pa so jih zavijali v časopisni papir. Da ne bi bili videti slabiči. Takrat se je očitno še vedelo, kdo je pravi moški.
Nato so (kakšno desetletje ali dve pred zlomom socializma) dame podivjale in rože razglasile za hinavščino. Domači moški naj raje kdaj pomije posodo in gre na roditeljski sestanek, službeni moški pa naj poskrbi, da bodo ženske lahko brez ovir napredovale in dobile za enako delo enako plačilo. So rekle. Šopke so sprejemale samo še od otrok, pa še ti so morali biti nabrani na travniku (ker se ve, kdo jim je dal za rože denar). Nakar se je, kot je znano, vmešal materinski dan, pa valentinovo – in osmomarčni praznik je postal še bolj kaotičen kot običajno. Pravi pa tudi manj pravi moški niso več vedeli, ali bodo ženske užaljene, ker niso prinesli vrtnice, ali pa jim jo bodo zapičile za uho, ker so jo. Kaj, za vraga, se podarja moškim za očetovski dan, ki je bil uvožen približno takrat kot materinski?
Zdaj se predvsem pogovarjamo o tem, da so ženske tako rekoč uničile prave moške in preprečile, da bi mamini sinčki zrasli v mačote, sposobne voditi ta svet. Ker ženske da ga ne znamo, saj se v odločilnih trenutkih ne odločamo hitro in moralno (jadikujejo nekateri naši doktorji znanosti). Nekateri modreci iz sveta, med njimi tudi ženske, ki so se zavihtele zavidljivo visoko, pa pravijo, da zadnje gospodarske krize sploh ne bi bilo, če bi sedelo v upravnih odborih mednarodnih bank in multinacionalk več žensk, ki niso tako zaletave kot njihovi moški kolegi, ti namreč radi igrajo na vse ali nič.
Več v Zarji št. 10, 5. 3. 2019.
