Vprašanje:
V prihodnosti bova z možem kupila stanovanje. Potrebujeva še okoli 50.000 evrov in ne veva, ali naj vzameva kredit ali naj prodava delnice. Verjetno ni treba razlagati, da je njihova vrednost zelo nizka. Se nama bolj splača čakati, da njihova vrednost zopet zraste, in kdaj bo to? Razmišljala sem tudi, da bi vzela kredit, in ko bi bile delnice spet veliko vredne, bi ga odplačala s tem denarjem.
Odgovor: Spoštovana gospa, za konkreten nasvet imam odločno premalo podatkov o vašem finančnem stanju, kdaj natanko mislite kupiti stanovanje, trenutni zmožnosti mesečnega varčevanja, kreditni sposobnosti ... Zato se bom malo poigral z možnostmi in številkami. Recimo, da ste imeli »srečo« in da se je vrednost vaših delnic zmanjšala le za 30 odstotkov. To pomeni, da bi morala biti borzna rast v prihodnje 43-odstotna, da bi prišli na izhodiščno vrednost, kar pa lahko ob zdajšnji globalni finančni krizi traja kar nekaj časa. Japonski vlagatelji, ki so z enkratnim vložkom vstopili na delniški trg pred dvajsetimi leti, še danes niso dosegli izhodiščnih vrednosti, saj njihov borzni indeks še vedno pada. S tega vidika so vaša pričakovanja glede poplačila kredita z delniškimi donosi v prihodnje lahko zelo vprašljiva. Glede na gibanje nepremičninskega trga v tujini gre v naslednjih letih pričakovati nekaj podobnega tudi v Sloveniji, zato z nakupom nepremičnine ne gre hiteti. Ta čas raje izkoristite za dodatno varčevanje. Če bi želeli v naslednjih petih letih privarčevati manjkajočih 50.000 evrov, bi morali danes začeti mesečno varčevati 795 evrov, z upoštevanjem predvidene 4-odstotne letne inflacije in povprečne 10-odstotne letne donosnosti. Seveda imam v mislih kapitalsko in ne denarno naložbo, ker ta ne ohranja realne kupne moči privarčevanih sredstev; torej mesečno vlaganje na kapitalske trge ali naložba v plemeniti kovini, zlato in srebro. Pri zadnji je zanimivo njuno razmerje z vrednostjo nepremičnin v Ameriki od leta 1963. Leta 1970 je bila nakupna vrednost povprečne hiše enaka vrednosti 24,88 kg zlata. Deset let pozneje (1980) je za nakup enake hiše zadostovalo le še 3,11 kg zlata! Enako količino zlata kot leta 70 je bilo treba za nakup hiše imeti tudi leta 2001. Lansko leto, sedem let kasneje, je bilo za njen nakup potrebnih le še 10,76 kg zlata, razmerje pa se še naprej manjša. Še hitreje se razmerje manjša pri srebru, pri katerem je bilo leta 2003 treba imeti za podobno hišo kar 1.648,48 kg srebra, pet let kasneje pa le še 860 kg. Predlagam, da si pridobite dodatne informacije o naložbi v plemenite kovine, z nakupom stanovanja pa, če je le mogoče, še malo počakate.
Vprašanja za premoženjskega svetovalca nam lahko pošljete na naslov Uredništvo Jane, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti na jana@delo-revije.si, oboje s pripisom: Janin finančni kotiček. Zaradi boljšega razumevanja vašega vprašanja nam, prosimo, čim natančneje opišite svojo finančno situacijo.
