Vprašanje: V medijih berem različna priporočila, koliko kalcija na dan bi bilo koristno zaužiti. Stara sem 58 let in to vprašanje se mi zdi vse pomembnejše. Zato me zanima, katerim številkam lahko verjamem.  Klavdija S.

Odgovor: Priporočena dnevna količina kalcija je odvisna od tega, koliko vam ga bo uspelo presnoviti, koliko presnovljenega boste izkoristili in koliko ga boste po nepotrebnem izplaknili iz telesa. Načeloma je priporočena dnevna količina okrog 500 mg, vendar prevladuje mnenje, naj ga zaužijemo vsaj 1000 mg na dan, ker ga telo v povprečju izkoristi le 35–50 odstotkov.
To je statistika, ki tako kot ponavadi ne more biti edini pravi odgovor na vaše vprašanje. Odvisno od tega, kakšna je vaša prebava in s kakšnimi živili se prehranjujete, ga potrebujete  od 250 mg ali 2000 mg na dan. Vidite, da je razlika precejšnja.

Pri kalciju ni tako pomembno vprašanje količine kot pravilne izbire živil in pravilnega kombiniranja hrane. Če uživate veliko kalcija v kombinaciji z živalskimi beljakovinami in soljo, povečujete možnost za nastanek ledvičnih kamnov in kalcinacije mehkih tkiv. Če uživate kavo in črni čaj, bo resorpcija kalcija zavirana. Če uživate kalcij v kombinaciji z nasičenimi maščobami predvsem živalskega izvora, te tvorijo s kalcijem težko topna kalcijeva mila, ki jih telo zelo težko izkoristi. Če pa ne morete brez sladic, računajte na to, da bo moralo telo vaše grehe »razkisati«, in to bo počelo z vašimi lastnimi zalogami kalcija in drugih koristnih rudnin.
Zato se »tabletka kalcija« v kombinaciji s sodobno nezdravo prehrano ne obnese.
Povsem drugače je, če uživate zdravo hrano, veliko zelenjave in oreščkov ter jedi pripravljate tako, da lahko telo izkoristi kalcij v njih. V takšnem primeru ga lahko zaužijete 250 mg na dan in ga boste bolje izkoristili kot nekdo, ki ga zaužije desetkrat več.

Organski ali anorganski?
To vprašanje sploh ne bi smelo obstajati. Zapomnite si, da le rastline lahko »papajo« kamne. Vi pa potrebujete snovi, ki so jih rastline in živali (ki se z njimi prehranjujejo iz anorganskega sveta) naredile znova organske. Če bi bila anorganska oblika kalcija (npr. kalcijev karbonat) za nas užitna, nihče v Sloveniji ne bi imel težav z osteoporozo, ker imamo kalcija več kot dovolj v vodi. Na žalost večina pripravkov s kalcijem, ki jih ponujajo, ni nič drugega kot zmleta kamnina. V idealnih razmerah, ki jih v naših prebavilih pogosto ni, ga lahko izkoristimo nekaj odstotkov.

Kako povečamo izkoristek?
Zelenjava in žita vsebujejo precej kalcija, vendar vsebujejo tudi zaviralne snovi, kot so oksalna in fitinska kislina, celuloza  ter tanini. Če živila mlečnokislinsko fermentiramo ali če žita kalimo, te snovi razpadejo in zakladnica rudninskih snovi postane lažje dostopna za naše telo. Zato vas košček mlečnokislinsko pripravljenega kruha nahrani bolj kot pol štruce kruha, pripravljenega s kvasom. Pest namočenih semen ali oreščkov pa ima nekajkrat večjo hranilno vrednost, kot če jih pojeste nenamočene. Izjema so proso, amarant, kvinoja in ajda, ki vsebujejo lažje dostopen kalcij in jih je zelo koristno imeti pogosto na jedilniku.
Na izkoristek kalcija zelo vpliva tudi kakovost naše prebave. Idealno je, če imate dovolj kisline v želodcu in dovolj desnosučne mlečne kisline v črevesju. Mlečnokislinske bakterije same proizvajajo desnosučne mlečne kisline, zato pri zdravi črevesni flori tudi z resorpcijo kalcija ne bo težav. Na žalost je danes takšnih, ki se lahko pohvalijo z zdravo črevesno floro, malo. Hormonske terapije in kontracepcija, antibiotiki, kortikosteroidi in kemoterapija imajo nekaj skupnega – uničujejo mlečnokislinske bakterije, s tem začne v črevesju primanjkovati desnosučne mlečne kisline, kalcij in dragocene rudnine ostanejo nefermentirani in jih zato telo ne more pravilno vsrkati, povrh vsega se v takšnem okolju razbohoti nadležna kandida.
Zato je skrb za zdravo prebavo temeljni kamen zdravja v današnjem času. Poskrbite za zadostno količino živih in vitalnih probiotičnih bakterij v črevesju. Desnosučne mlečne kisline lahko uživamo tudi neposredno, če pijemo sok zeljnice ali fermentirano sirotko. V švicarskem naravnem zdravilstvu je fermentirana sirotka pokazala čudovite rezultate pri vrsti zdravstvenih težav, povezanih s presnovo.

Kaj pa mleko?
Desetletja smo poslušali pravljice o mleku. Na žalost te veljajo le za surovo mleko ekološko hranjenih krav. Tisto, kar ostane po sterilizaciji in homogenizaciji, pa je praviloma truplo mleka, ki ga niti bakterije nočejo jesti (če ga pozabite na mizi en dan, se ne bo skisalo!). 12 let trajajoča študija, ki so jo opravljali na univerzi Harvard na 78.000 ženskah, je pokazala, da so tiste, ki so uživale mleko trikrat na dan, imele na koncu precej več zlomov kot tiste, ki mleka niso uživale. Podobne rezultate je pokazala raziskava v Sydneyju, v njej so opazili, da so zlomi dvakrat pogostejši med populacijo, ki uživa mleko. Če želite uživati mleko, ki vam bo koristilo, je čas, da si nabavite kanglico in se odpravite na najbližjo ekološko kmetijo. Te najdete na spletu, če vtipkate »ekološke kmetije«.