Na radiu so ravnokar predvajali Lennonovo mojstrovino A Day in Life (Dan v življenju). Nehote me je glasba ponesla v pozna šestdeseta leta, ko nas je preveval neskončen optimizem. Res, da smo bili takrat mladci in mladenke, vendar smo tudi med starejšimi zaznavali pozitivno naravnanost in vero v varno prihodnost. Kljub temu da je nad vsem svetom visela mora jedrske katastrofe. Po odmaknjenih kotičkih planeta so se dogajali jedrski poskusi, na njih so velesile demonstrirale svojo strahotno moč z megatonami vodikovih bomb, ki jih je bilo dovolj za večkratno uničenje vsega sveta. Nuklearna goba nam je kot Damoklejev meč nenehno visela nad glavo, zato smo upravičeno posvojili napev All We need is Love (Vse, kar potrebujemo, je ljubezen) in tako tudi živeli.
Danes, ko nam nuklearni medcelinski projektili ne groze več, se nam nad glavami zbirajo drugačni temni oblaki. Prebral sem najbolj udarne vesti v množičnih medijih v enem dnevu mojega življenja. Med njimi so bile take: v Rusiji trenutno divja 554 gozdnih požarov, gori šota, Moskvo prekriva neznosen dim, umrlo je 52 ljudi, huda suša je uničila tretjino pridelka pšenice, predsednik Putin je prepovedal izvoz pšenice, cena pšenice na svetovnih borzah je poskočila za 10 odstotkov; v Pakistanu so strašne poplave in plazovi, poplavni val je uničil 200.000 ha kmetijskih zemljišč in 650.000 hiš, umrlo je 1.600 ljudi, brez hrane in vode je ostalo 2 milijona ljudi, 15 milijonov je prizadetih; Kitajsko so prizadeli plazovi, zasulo je celo mesto s 300 hišami, preselili so 45.000 ljudi, 127 je mrtvih in 1.300 pogrešanih; tudi v Evropi so poplave odnesle 15 življenj; v Sloveniji pa razen poplavljenih kleti še ni bilo hujšega. Zaenkrat še ne!
Dan v življenju, 9. 8. 2010, je neznani blogovec pomenljivo komentiral z besedami: »Groza, kaj se vsepovsod dogaja!«
Raje se tolažimo
Vendar pa ob teh vesteh, ki bi nam morale dati resen povod za ukrepanje, najdemo tudi take »udarne« vesti: Ali je zadnji hit XX res plagiat? Oskarjevka NN seksa kot še nikoli. Igralko MM na kliniki obiskujeta mama in sestra. Ali se bo BB končno poročil? Ali sem kurba, če uporabljam vibrator? Sledi še priporočen popis eksotičnih krajev za dopustovanje. Jasno, da med njimi ni Pakistana, Rusije in Kitajske.
Ljudje smo občutljivi, zato se ne pustimo trpinčiti najbolj črnim scenarijem. Raje se tolažimo, da se to ne bo zgodilo za časa našega življenja. Okoljskih groženj ne jemljemo nič resneje, kot so naši predniki jemali grožnje s peklom, skrbi nas zgolj to, da ne bi na koncu izpadli neumni paničarji. Zato ravnamo podobno, kot so včasih govorili ljudje: »Kradejo, lažejo, rovarijo, prešuštvujejo, v nedeljo pa gredo k spovedi in k maši. Mogoče je koga res strah Boga, prav vsi pa se najbolj bojijo vaških opravljivk!« Danes se večina bolj megleno zaveda resnosti opozoril, ki nam jih prinašajo izkušnje Rusov, Pakistancev in Kitajcev. Toda kaj bi počeli z njimi, pri nas je zalilo le nekaj kleti. In kaj, mislite, bodo z njimi počeli Rusi, Pakistanci in Kitajci? Prešteli bodo mrtve in jih pokopali, pokrpali razdejanje, izračunali škodo in vse skupaj uvrstili med statistiko naravnih nesreč. Življenje pa bo teklo naprej, po starih tirnicah neomejenih gospodarske rasti in napredka, ljudje pa se bomo ukvarjali z namišljenimi strahovi, ki nas okupirajo do te mere, da sproti pozabljamo na poglavitne probleme. Samo da se nam ni treba soočiti z neizbežnimi posledicami svojega početja. Dokler se spet ne zgodi katastrofa! Kaj pa če se začne dogajati vsepovsod, še bolj rušilno in z vso pripadajočo dramaturgijo tudi pri nas?
Kaj početi z opozorili?
Večina se najbrž zaveda, da so moja opozorila upravičena, vendar ne vedo, kaj z njimi početi. Le redki ste npr. pripravljeni omejiti brezglavo potrošnjo, kupovanje nepotrebne krame, previsoko porabo fosilnih goriv za domače ogrevanje ali za vožnjo z avtomobilom ali pa naraščajočo porabo električne energije. Predvsem si večina še naprej želi vzdrževati iluzijo prijetnega in udobnega življenja ter se noče obremenjevati z neprijetno mislijo na prihajajoče nesreče, ki trkajo tudi na naša vrata. Živimo v tekmovalnem, sila površnem svetu in vajeni smo poslušati predvsem stališča interesnih elit, tako ekonomskih kot političnih. Te pa ne priznajo svojih zmot niti takrat, kadar vedo zanje. Vsi po vrsti se borijo za svoje ozke interese, sklicujejo pa se na človeštvo. Politiki so tako odvisni od nenehne gospodarske rasti kot narkomani od heroina. Toda metadona za drogirane politike še niso našli. To je za nas sicer lahko dobra zabava, toda vprašajmo se, koliko si bodo lahko z njihovimi besedami v prihodnosti pomagali preživeli v velikih poplavah, suši, vročini in mrazu, plazovih, požarih ali epidemijah lakote. Znanstveniki in znanstveni delavci se pogosto bojijo priznati, da ne vedo, kaj, kdaj in v kolikšnem obsegu se bo zgodilo. Odlični znanstveniki se zavedajo, da ni nič gotovega, da so vse le domneve in predvidevanje, razmišljajo o možnem in ne o gotovem. Marsikaj vedo ali slutijo, toda v svojih napovedih so previdni, da ne bi ogrozili svoje avtoritete. Dokaz več, da se je danes nemogoče dokopati do objektivnega znanstvenega pogleda. Tudi zaradi tega ostajamo nepripravljeni na nepričakovane katastrofe. Na vse, kar se lahko zgodi, pa se tudi ne moremo pripraviti iz preprostega razloga, ker ljudje niti ne slutimo, kaj vse se lahko zgodi. Zato vse bolj tonemo v prepričanje, da je treba ukrepati šele takrat, ko se nekaj zares zgodi. Najmanj, kar lahko rečem o taki drži, je, da je neresna. Skratka, kot vedno se tudi tokrat izkazuje, da je resnični svet veliko bolj zapleten in nepredvidljiv, kot bi si lahko mislili. Nič bolj nismo usposobljeni za gospodarjenje z Zemljo kot kozli za vrtnarjenje!
Kje so navodila za golo preživetje?
Poglejte police svoje knjižnice ali knjigarne in poiščite knjigo, ki bi razložila današnje stanje in razloge zanj. Zlepa je ne boste našli. Knjige, ki jih ponujajo, se nanašajo predvsem na minljive stvari trenutka. Morda so odlično napisane, celo zabavne, vendar so prav vse pisane po načelih hitrega zagotavljanja sreče in ugodja. Polne so lažne duhovnosti, neoprijemljive astrologije in zabavnih navodil, kako se v tednu dni znebiti celulita, v mesecu dni postati genij ali pa v letu dni milijonar. Nekatere to le zabava, drugi z njimi zdravijo svoje trenutne frustracije, številni pa jih jemljejo hudo resno in celo poskušajo živeti po njih.
Ali si predstavljate preživele člane propadle civilizacije, ki med ruševinami nekdanjega sveta iščejo hrano, najdejo pa priročnik Kako se v enem tednu znebiti celulita? ali pa morda Kako postati v letu dni milijonar? Prepričan sem, da bi raje našli nabor uporabnih navodil, ki bodo pri roki, če pride do najhujšega. Zadnja taka so pri nas izšla davnega leta 1971, in če imate srečo, jih boste našli v antikvariatu. Naslov knjige je Življenje v naravi in v njej najdemo navodila za golo preživetje, kako narediti zasilno bivališče, kako ukresati ogenj, katere divje rastline so užitne, recepte za pripravo divje hrane, poglavje o orientaciji, o iskanju in čiščenju vode, vso potrebno prvo pomoč in še mnogo drugega. Ljudem, ki se jim dogajajo tragedije, bi rešila življenje. Kajti če vam povodenj odnese hišo, če ostanete brez vsega, če nimate hrane in če ni od nikoder državne pomoči, potem gre zares. Dan v življenju lahko postane vaš zadnji dan v življenju in v takih trenutkih vam postane popolnoma vseeno, ali neka oskarjevka še seksa, ali se bo tisti pevec končno že enkrat poročil in ali je ona modelka res kurba, če uporablja vibrator.
Piše: Anton Komat Jana št. 38, 21.9.2010
