Ščipanje je oblika agresije in nasilnega obnašanja starši ne smete dopuščati. Pred vstopom v vrtec je res skrajni čas, da se z njim aktivno spopadete – pa saj vem, da se tega zavedate, drugače ne bi iskali nasveta. Pišete, da deklici vedno odločno poveste, naj tega ne dela več – a videti je, da ji gre skozi eno uho noter in skozi drugo smukne  ven, saj to počne že vse leto – kar je polovica njenega življenja. To pomeni, da bo treba spremeniti taktiko.

Razlogi? Nujno morate izbrskati pravega!
Ščipanje se pojavi okoli prvega leta,  začne se, ko otroček uri svojo motoriko in skuša zagrabiti stvari ter tudi ljudi. Potem lahko to ponavlja, ker mu je všeč, kako tisti, ki ga uščipne, reagira. Ščipanje sega navadno še v obdobje trme, potem polagoma izzveni, seveda pod pogojem, da starši na to reagirate.

Skrbno spremljajte, kaj privede do ščipanja. Zelo se obnese, kadar uspete določiti oziroma prešteti, kako pogosto se to dogaja, kdaj je najpogostejše ter kaj se je v situaciji, ko je uščipnila, dogajalo. Morda je edinka in ima doma dovolj pozornosti, v družbi pa je noče deliti še z drugimi. Deklica je s tem, ko je uščipnila, nekaj dobila, najverjetneje takojšnjo pozornost, četudi negativno. Morda se vam zdi čudno, saj ji najbrž vedno poveste, da to ni prav, a včasih otrok raje občuti jezo in se na tak način počuti »vidnega«.

Morda težko počaka na kakšno stvar in se bori zanjo s ščipanjem. Čisto možno je, da je videla drugega otroka, ki je ščipal, in je prevzela ta vzorec vedenja. Morda pa je začela pri enem letu ščipati vas in ste se ji smejali, ker je bila v svojem besu tako ljubka … Najbrž uščipne, ker se počuti nemočna, in verjetno ji je ščipanje kdaj prineslo uspeh. Morda si je na tak način priborila kakšno igračko ali pregnala otroka, ki je zasedal mesto, ki ga je želela ona. Uščipne, ko v tistem trenutku ni sposobna drugače izraziti svojih čustev – ponavadi jeze.

Jasen NE pomaga
Deklici vsakič na kratko in jasno razložite, da človeka, ki ga uščipne, to boli. Stalno ji pripovedujte, kako naj se vede. Povejte ji tudi, kaj se bo zgodilo, če bo ščipala. Pravila naj bodo vedno jasna vnaprej. Deklica mora dobiti izkušnjo, da takega vedenja nikakor ne boste tolerirali.

Ampak treba bo tudi reagirati
Če ji to, da uščipne, prinese uspeh – če lahko zaradi ščipanja pride do igrače, s katero se je igral drug otrok, se to vedenje ojačuje. Kadar pa bo izkusila, da ji ščipanje prinese le negativne posledice, bo polagoma to ugašalo. Zato je njeno vedenje odvisno od vaše reakcije.

Kadar uščipne, mora takoj slediti neka posledica. Ta naj bo logična, na primer takojšnji umik iz situacije, ne glede na to, kako dobro se počuti v njej. Ali: tisti dan ne sme več poiskati družbe tistega, ki ga je uščipnila. Ali: ker je ščipala, ji ne morete zaupati in danes ne greste na prireditev, kakor ste načrtovali. Ko bo deklica svoje vedenje povezala z izkušnjo, da mu sledi nekaj, kar ji ni všeč, ga bo laže opustila.

Tu upoštevajte dve pravili – posledice naj bodo povezane z dejanjem, še pomembneje pa je, da sledijo takoj. Kadar uščipne, se odzovite takoj in nikakor ne čez dan ali dva, saj bo le tako punčka lahko povezala svoje vedenje z negativno posledico.

Nujno je, da ste dosledni. Nikakor ne smete popustiti in reči: »A ne, da ne boš več?« Normalna reakcija v tej starosti je, da vam bo takoj sveto obljubila, da ne bo več – in že naslednji hip pozabila na to ter pošteno uščipnila. Odzvati se morate vedno, resnično vsakokrat, tudi ko ste utrujeni in nimate energije za pregovarjanje.

Nikakor pa je ob ščipanju ne smete udariti, ali še huje, uščipniti nazaj. Na tak način bo dobila le informacijo, da agresija zmaga.

Tudi pohvala mora biti
Samo graja ne bo prinesla rezultatov. Deklico pohvalite, kadar se primerno vede in ne uščipne, ampak uporabi druge strategije. Pohvalite jo, kadar pravilno reagira, kadar ne izsili igračke, ampak počaka nanjo, kadar vas uboga, kadar po svojih močeh pomaga pospraviti, kadar se jo uspe z vrstniki lepo igrati. Na tak način se bo primerno vedenje utrjevalo. Naučiti jo morate ne le tega, česa ne sme – ampak tudi primernega vedenja, da bo lahko prišla do želenega na primeren način.

Če ščipa že eno leto, se je ta vedenjski vzorec že precej zakoreninil in boste imeli kar nekaj dela pri njegovem preprečevanju. Potrebnih bo mnogo ponovitev, nič se ne bo zgodilo čez noč, a se bo obrestovalo, če le ne boste prehitro obupali. Vztrajajte in srečno!

Piše: Eva Hrovat Kuhar                                         Jana št. 40, 5.10.2010