Britanija je pravkar doživela splošen – in uspešen – revolt, ki je združil nacijo proti vladi in je lahko vzorec za drugje.
V začetku leta sem poročala o nameri koalicijske vlade, da odproda znaten del državnih gozdov, kar je sprožilo vihar protestov in spodbudilo pol milijona podpisov za ohranitev gozdov v javni lasti. Včeraj smo dobili odgovor. V parlamentu je imela ministrica za okolje Caroline Spelman za politika neobičajen nagovor: »Žal mi je, zmotili smo se, vendar smo poslušali mnenje ljudi in zdaj preklicujem razpravo o prodaji gozdov.«
Že jeseni, ko je vlada naznanila prodajo skoraj 300.000 hektarjev javnih gozdov, da bi z izkupičkom mašila državno blagajno, so se komentatorji spraševali, ali ne bodo gozdovi za premierja Camerona enaka blamaža, kot je bila za premierko gospo Thacher uvedba novega davka. Poskus Thacherjeve se je končal z množično demonstracijo, med katero so jezni protestniki razbili središče Londona in prisilili premierko k umiku ukrepa.
Včerajšnji preklic napovedane prodaje ni edini premierjev obrat doslej, je pa največji. Opozicija je vladi čestitala za redek uspeh, da ji je (vladi) uspelo proti sebi združiti lunatično levico, konzervativni establišment, zvezdnike, nevladne organizacije, pa tudi medije, uporabnike Twittra, Facebooka in drugih družabnih omrežij ter celo poslance v lastni stranki, ki so jih napadali njihovi volivci, češ da vlada uničuje tkivo družbe.
Ministrica je umik sicer zapakirala v taktiziranje. Ustanovila je (še eno) neodvisno komisijo, ki naj prouči vlogo javnih gozdov in dostop javnosti vanje, pa tudi vlogo »quango« organizacije Forestry Commission, ki upravlja državne gozdove (»quango« pomeni Quasi Autonomous Governmental Organisation, kvaziavtonomna vladna organizacija, in take so pri srcu tudi slovenski vladi).
Komentatorji so ugotovili, da bo vlada tako rekoč brez nasprotovanja razbila nacionalni zdravstveni sistem in socialno državo, če pa zradikalizira srednji razred in artikulirano civilno družbo, ki se boji za kakovost svojega življenja, bo revolt. Spletni peticiji nevladne organizacije 38 Degrees (38 stopinj je kot, pod katerim se sproži plaz) so se pridružile še druge ekološke organizacije. Pol milijona ljudi se je udeležilo protestnih pohodov, kolesarjenja in demonstracij. Etablirana nevladna organizacija s štirimi milijoni članov, National Trust, ki so jo ustanovili prosvetljeni dobrodelneži, da za nacijo varuje kulturne spomenike in krajino, se je ponudila, da sama odkupi te gozdove. Po raziskavah javnega mnenja kar 84 odstotkov anketiranih nasprotuje prodaji gozdov. »Zakaj naj kupujemo nekaj, kar je že zdaj naše,« berem na enem od forumov.
Premožna javnost je pripravljena za borbo, kadar gre za njene interese, precej manj pa se postavlja v bran neprivilegiranim milijonom, piše Guardian. Kje je, kadar je treba braniti revne, osamljene, starejše, bolne, slabo izobražene in take brez pomembnih zvez?
Ampak morda je mobilizacija množične opozicije ob prodaji gozdov začetek ljudske moči, splošnega aktivizma. Organizacija 38 Degrees načrtuje še pritisk na davčnega ministra v boju proti davčni utaji in borbo proti privatizaciji nacionalnega zdravstvenega sistema. Ljudi spodbuja, naj pišejo svojim poslancem o svoji zaskrbljenosti. To, kar je v resnici pokopalo ekološko ministrico, naj bi bil »neodpustljiv greh politike, da morajo poslanski kolegi odpisovati na jezna pisma svojih volivcev«.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 8, 22.2.2011
