Londonsko pismo
Kdaj ste šli zadnjikrat na sprehod po mehkih tleh travnikov, gozdov in makadamski poti, če ravno ne živite na deželi? In koliko časa se gibljete po trdem tlaku? Najbrž ne razmišljate, da trd tlak škodi sklepom, verjetno ste že slišali, da ni priporočljiv niti za konje (iz istega razloga, obrabe sklepov). In prav preseneča me, da ob vsej gradbeni ihti, s katero županova ekipa prenavlja Ljubljano, nihče ne podvomi o novem mestnem tlaku. Za drag denar mestnih davkoplačevalcev bo to mesto ustvarilo invalide, kar boste vi in vaši otroci in otroci vaših otrok.
Najprej tehnični vložek. Peščene poti ob Ljubljanici in na roko klesane kocke, ki so ležale na podlagi peska in se rahlo vdajale pod korakom, so se morale umakniti tlaku, ki leži na podlagi za čevelj debele podlage betona, armiranega z železnimi mrežami, tako rekoč po specifikaciji za letališke piste. Ne vem, zakaj se zdi mestnim gradbincem potrebno, da iz središča Ljubljane izženejo ves promet, češ naj bo to mesto pešcev, tlake pa pripravijo za pristanek težkih letal na vsako cesto, pot in nabrežje Jankovićeve Ljubljane.
Enkrat za spremembo nosi tukaj župan manj krivde kot njegova ekipa, ki je preskočila celoten del študija o varnem okolju. To, da bodo slabovidni in starejši padali in umirali zaradi nerazumnih razlik v višini tlakov, kar bi moral vedeti vsak arhitekturni bruc, se bo pač reševalo na sodiščih, ko se bo del pravne stroke specializiral za to konjunkturo nišo. To pa, da bo v Ljubljani nerazumen porastek v gležnarjih, kolenarjih, kolkarjih in hrbteničarjih, pa se bo pokazalo šele čez čas. Ko bodo krivci upokojeni, po možnosti varno mrtvi, se bo mesto še stoletja otepalo s posledicami neprimernih tlakov. Še asfalt je mehkejši.
Da bo okolje, v katerem živimo, zdravo, bo še posebno pomembno za mlajše generacije, ker bodo morale bolj paziti na zdravje, kot je bilo treba današnjim penzionistom. Ne le, da so ti živeli v državi blagostanja in javnega zdravstva, ampak so se tudi upokojili v letih, ko so še čili in poskočni. Današnja mladina ne bo imela tega luksuza, ker bo delala v visoko starost ne glede na svoje stanje.
Kot sem prebrala v Financial Timesu, britanska vlada načrtuje podaljšanje delovne dobe. Do leta 2045 (kar ni tako zelo daleč, ti ljudje so že davno rojeni in mnogi že delajo), se bo delovna doba, kot kaže, podaljšala na 68 let za moške in ženske enako. Poanta tega članka je bila v ugotovitvi, da podaljšanje delovne dobe ni dovolj, poskrbeti bo treba, da bo vsaj večji del te sivolase delovne sile dovolj zdrav za delo – kar bo ena večjih nalog za zaporedne britanske vlade. Da ne omenjam usihajočega javnega zdravstva, kar bo ena od spodbud, da ljudje bolj pazijo nase, upam.
Članek navaja bolezni in druge težave, ki tarejo starejše in zmanjšujejo njihovo delovno spodobnost, namreč od depresije, diabetesa, bolezni srca in ožilja naprej. Velik del teh težav lahko ljudje preprečijo ali omilijo s pravilnim načinom življenja in prehrane. So tudi težave in okvare telesa, katerih razlog je okolje, med drugim okvare sklepov. Zdravniki priporočajo hojo po mehkem terenu, v britanskih telovadnicah so obvezna vzmetena tla in igrišča so pokrita s posebnim materialom, ki ublaži šok skoka na sklepe.
Kaj v Sloveniji nihče ne govori o tem? Predjankovićevi Ljubljani je mogoče manjkalo poskočnosti in »popivnosti«, glede tlakov je bila varnejša, primernejša in bolj zdrava. In potem so nam uničili mesto.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 46/ 2011
