Ima tri doktorate in četrtega pol. Predvsem pa je čudovita, topla ženska, ki verjame v dobro. Tako kot Tuaregi, ki jih ima tako rada. Tako kot Josipina Turnograjska, njena duša dvojčica. »Zame je delo vrednota, ob delu rastem, se učim ob padcih in napakah. Službo in vse zraven delam s srcem, ker če delaš z ljubeznijo, tega ne občutiš kot odrekanje. Saj je napor, a ko prideš do cilja, z veseljem pogledaš nazaj in si rečeš, ja, bilo je vredno.«
Potujoča učiteljica
Mira Delavec Touhami je študirala slovenistiko in zgodovino, že štirinajst let pa poučuje slovenščino v Nemčiji. Otroke, najstnike in odrasle – zanimanje za pouk slovenščine se namreč povečuje. Šest dni na teden, vsak dan je v drugem kraju, na teden prepotuje 2000 kilometrov. »Sem potujoča učiteljica,« pravi. »Domov pridem ponoči, zjutraj zgodaj grem, večino časa sem proč od svojih.« Brez podpore in razumevanja moža in sina ne bi šlo, priznava. »Poklic je način mojega življenja,« pravi. A vleče jo tudi nazaj v Slovenijo …
Služba še zdaleč ni vse, kar počne. Po prvem doktoratu jo je kmalu zamikal drugi, s čisto drugega področja, potem je postala mama, »a je želja po raziskovanju v meni še vedno tlela«. In se je, jasno, lotila tretjega doktorata. Študij si plačuje sama, doktorati so velik finančni zalogaj, priznava. Ne zanima je še en papir, poudarja, ni ji do nazivov, »a hvaležna sem zanje, veliko garanja je, da prideš do znanja, napisati doktorsko disertacijo zahteva ogromno raziskovanja. Če bi lahko raziskovala v okviru službe, ne bi imela potrebe po doktoratih.« Po tretjem doktoratu je spet prišla želja po novem. In tako zdaj pospešeno dela izpite za četrtega.
V Sloveniji je le nekaj ljudi s tremi doktorati, med njimi menda ni nobene ženske, zagotovo pa ni nobene, ki bi imela štiri. Vprašam jo, ali bo nekoč še peti doktorat, pa se samo smeje. »Zame je znanje velika vrednota, tako si širim obzorje, ker vedno znova odkrijem, kako zelo malo vem. A zdi se mi škoda, da bi bila to moja osebna naložba, ki je ne morem deliti ali širiti.« Kljub temu poskuša: koliko knjig je napisala, ne šteje več – nekaj je strokovnih, nekaj romanov –, bila je tudi soorganizatorka treh mednarodnih simpozijev.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1, 7. januar 2025.
