V njej živi cirkuška družina: Matjaž Kekec in Tina Vrdjuka Kekec, znana kot cirkuški par Arbadakarba, sedemletna Lejla Aria, dveletni Lenon Ari, 12-letna Matjaževa hči Zala ter dva psa. Pestro, kajne? Prav takšno je tudi njihovo življenje.
Spretna žonglerja, navihana cirkusanta in priljubljena otroška animatorja sta človeka številnih talentov, ki jima je uspelo otroške sanje spremeniti v poklicno poslanstvo. Prekmurko Tino je pred leti delo pripeljalo na Ptuj in tam sta z Matjažem začela poslovno sodelovati. Začele so se prepletati ideje o skupnem poslu, kmalu pa je preskočila tudi iskrica ljubezni in odtlej sta malodane neločljiva.
Zaroka na gledališkem odru
Ptujčan je svojo izbranko za roko zaprosil kar na gledališkem odru. »V Slovenskem narodnem gledališču Maribor smo imeli premiero in manjkal je samo še zaključni pozdrav. Zavese so se zastrle, vsi smo prišli na oder in čakali, da se zavesa odstre za zadnji priklon. Jaz sem takrat žonglirala, Matjaž pa se je vozil okrog mene s kolesom. Naenkrat je odložil kolo in pokleknil. Malo sem ga čudno gledala in vprašala, kaj sedaj počne, saj smo čakali na priklon. Njegov odgovor je bil: 'Življenje je cirkus in želim si, da je to najin cirkus za vse življenje,'« se spominja Tina. »Morda kdo tega ne verjame, ampak jaz verjamem, da sorodne duše obstajajo. Eni ljudje gredo bolj skupaj, drugi manj. Midva sva na čisto isti valovni družini,« dodaja.
Bil je lep, deževen dan
Umetnika živita za svoje delo, še več ljubezni pa čutita do svoje družine. Letos sta posnela tudi prvo otroško pesem in videospot Plešem po dežju. Pesem spodbuja otroško igrivost in povezovanje družine. V spot sta vključila tudi stare starše in psa. »Bil je lep, sproščen, deževen dan ... Deževen v narekovajih, ker smo se škropili z vodo, ampak res je bilo zelo lepo. Skladbica nama pride prav pri otroških predstavah, ki jih delava malo drugače, vedno pa sva si želela uporabiti avtorsko glasbo,« povesta vsestranska ustvarjalca.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 24. december 2024.
