Ta legendarna skupina srednješolskih prijateljev iz Sarajeva je zmagoslavno pot začela že leta 1983, odtlej pa so imeli več daljših premorov in zmagoslavnih vrnitev. Tokrat so se najprej zbrali na otoku Hvar, kjer Loša že od malega preživlja počitnice in kjer ima enega od svojih domov. Skupina je najprej pridno vadila v mestnem Domu kulture, potem pa so – tik pred začetkom poletja – imeli še »javno vajo« na trgu mesta Vrboska, s katero so se želeli domačinom zahvaliti za gostoljubje. Loša še posebej, saj ga na ta otok in mesto veže kup čudovitih spominov.
»Menda sem že zgodaj občutil to lepoto mikrokozmosa otoka, ko sem v Vrbosko prišel s staršema z najmanjšim parnikom iz Jadrolinijine flote Karlovac. Imel sem samo šest mesecev. Moj oče je šel v davnih 60. kot dopisnik Televizije Zagreb v Vrbosko, da bi naredil reportažo o Tovarni za predelavo ribe, ki jo je zgradila Societe Generale Francaise iz Trsta leta 1894. Po snemanju so meščani zanj in za televizijsko ekipo (Dobrota Lošić se je v zgodovino zapisal tudi kot ustanovitelj Televizije Sarajevo, op. a.) pripravili malo fešto. Te ljudi je vzljubil na prvi pogled, oni pa njega, zaljubil se je tudi v to malo mesto. Takoj zatem je dvignil takrat moderni kredit in tako smo bili eni prvih turistov, ki so se odločili tam ostati in zgraditi hiško,« se spominja Loša.
Hvar: nevidna blaga roka
»Še danes mi zaigra srce od radosti, kadar se vozim iz Sućuraja in se Vrboska nenadoma pojavi v daljavi. Zame je otok Hvar kot nevidna blaga roka, ki te poboža in odnese vse slabe vibracije, ki jih med letom nabereš v velikih kontinentalnih mestih. Ljubim ta otok. Vonj rdeče zemlje po kratkem dežju … Ali fige in vino, ki ti jih sosedi pustijo na skalah, da niti ne veš, komu se moraš zahvaliti … Ali čast, ki ti jo domačini izkažejo, ko te pokličejo za pomoč na 'jematvu’ (trgatvi): 'Dali ti bomo tope škarje, da si ne poškoduješ rok, ti si vendar glasbenik!' Ali recimo prvo srečanje s pravo zvezdo televizije Đorđijem Peruzovićem, zmagovalcem Splitskega festivala leta 1972. Na terasi hotela Madeira je odmevala največja uspešnica tistega leta: Di si bija, bija, bija kad je grmilo, kad je grmilo, kad je sivalo … Ali snemanje serije Naše malo misto pred Domom kulture v Vrboski, nerealno osvetljenem z ‘brutama’ (visokimi reflektorji) televizijske ekipe. Bil sem na snemanju scene s Karlom Bulićem in Asjo Kisić. Življenje se v mikrokozmosu obale odvija pred tvojimi očmi: odraščanje, poroke, novi otroci, starost …« je Loša poln spominov.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 16. julij, 2024.
