Jože Damijan je eden tistih sogovornikov, ki komajda potrebujejo uvod. Ekonomist, politik, profesor in celo nesojeni mandatar je že dolgo tudi eden naših pronicljivejših družbenih komentatorjev. Njegov blog damijan.org je zgled jedrnatega obveščanja o aktualnih temah in pogosto nenavadnih pogledih nanje. A za potrebe tega intervjuja mi je bilo zabičano, naj ga čimbolj sprašujem o rečeh, ki zanimajo tako imenovanega malega človeka. In v tem kontekstu mi je seveda najprej prišla na misel inflacija, ki prekleto skrbi tudi mene.
Torej inflacija. Kako zaskrbljeni smo lahko?
Nič. Vsa skrb je odveč.
Ja?
Ja. Inflacija, ki se nam je zgodila po začetku covidnega odpiranja, je bila prehodne narave. Šlo je za tipičen ponudbeni šok, ko zaradi različnih faktorjev, povezanih z epidemijo, ni bilo na voljo dovolj dobrin. Zadeve je potem zakomplicirala še vojna v Ukrajini. Morda največji problem pa je bil, da so se centralne banke lotile sanacije položaja povsem napačno.
Zakaj tako pravite?
Ker so tako napačno ocenile položaj, da so ponudbeni šok zamenjale za povpraševalni šok. In zato so se z dvigom obrestnih mer spravile ohlajati povpraševanje. Kolateralna škoda takega pristopa pa je, da ubija gospodarstvo.
Aha, in zakaj naj nas to ne skrbi?
Ker se stvari kljub tej veliki napaki počasi normalizirajo. In povsem jasno je, da bo inflacija do konca leta padla na raven, ki smo jo poznali, preden je začela rasti.
Kakšna čudovita novica!
Mja, v resnici sploh ne.
Kako ne?
Inflacija bo padla na račun recesije, ki so jo že ustvarile napačne politike centralnih bank. Ta recesija se bo poglobila v depresijo, ki bo za ljudstvo vse prej kot prijetna. S precejšnjo gotovostjo lahko napovem, da nas namesto inflacije čaka deflacija. Torej kombinacija nizkega povpraševanja in nizkih cen in …
Pa saj nizke cene najbrž vseeno niso ravno najhujša reč na svetu?
Za gospodarstvo je deflacija bistveno večji problem kot inflacija. Gospodarstvo pa je tisto, ki ljudem zagotavlja službe.
In ki polni državni proračun.
Natanko tako. Za podjetja je deflacija vedno prava katastrofa.
Kaj bi bil po vašem večji problem: deflacija ali redna osemodstotna letna inflacija?
Ah, osemodstotna inflacija ni nič!
Tu moram ponižno ugovarjati.
Inflacije se lahko v resnici znebiš kadarkoli – to res ni tak problem. Če pa v družbi ni in ni gospodarske rasti, lahko reči postanejo tudi nevarne. Takega stanja se lahko bojimo najbolj od vsega.
In prav to stanje nas po vašem čaka.
Drži. To stanje vsekakor čaka večino zahodnega sveta.
To me spomni na članek, ki sem ga prebral v vodilnem konservativnem angleškem časniku The Daily Telegraph. Šlo je za eno glavnih dnevnih tem. Če lahko verjamete, je članek Britance strašil s Slovenci!
Na kakšen način?
Avtor je pisal nekako takole: »No, zdaj se moramo pa res uradno sprijazniti s tem, da je Britanija revna država. V kratkem nas bodo po kakovosti življenja prehiteli Slovenci, pa tudi Poljaki niso daleč zadaj!«
(smeh) Res?
Ja! Nosilna slika članka je bila zračna panorama Ljubljane s pripisom: »Povprečnemu gospodinjstvu te alpske države se bo kmalu godilo bolje kot gospodinjstvom v Britaniji.«
No, razumeti je treba, da so šli Angleži že pred časom po zelo čudni poti. Znebili so se domače industrije in se odločili, da bodo živeli predvsem od finančništva. Za povrh so se odločili tudi za ekstremni neoliberalizem, ta pa jim je do konca razslojil družbo. In zdaj so tam, kjer so. Slovenija je na srečo posvojila bistveno boljši model, ki je ohranil več industrije in bistveno višjo stopnjo socialne zavesti. Zato imamo Slovenci prav res boljšo perspektivo od Angležev in tudi od kakšnih drugih zahodnih držav.
Inflacije je konec, Slovenci imamo boljšo gospodarsko perspektivo od Angležev … Kakšni fantastični napovedi! Morda bi bilo najbolje, da kar vam prepustim izbiro najine naslednje teme, ker boste gotovo povedali kaj čudovitega?
Žal ne. Ker se čutim dolžnega opozoriti, da je za našo prihodnost mnogo bolj kot angleško relevantno nemško gospodarstvo. Ki je v zelo resnih težavah.
Iz vaših zapisov bi bilo moč celo sklepati, da dela nemško gospodarstvo neke vrste samomor.
Prav res se tako zdi. Prvič, nemška industrija je tehnološko zastarela, ker temelji na mehaniki in ni pripravljena na električni oziroma digitalni prehod. Drugič, nemška tradicionalna industrija je energetsko intenzivna in potrebuje fosilna goriva, vlade Angele Merkel pa so z lansiranjem »energiewende« podvojile cene električne energije in s tem pošastno prizadele nemška podjetja.
»Energiewende« je nemški program spodbujanja obnovljivih virov energije in zapiranja jedrskih elektrarn, kajne?
Tako. No, Scholzeva vlada pa je s pridružitvijo ameriškim sankcijam proti Rusiji za povrh dosegla izjemen porast cen zemeljskega plina. Zakaj? Ker mora Nemčija zdaj kupovati nekajkrat dražji ameriški plin. In vsa nemška industrija, ki je odvisna od toplotne energije, je s tem postala nekonkurenčna. Če vsemu temu prištejemo izpad dohodkov z ruskega trga, so vsaj določeni sektorji nemškega gospodarstva pred resno grožnjo kolapsa.
Kaj niso to najslabše možne novice za Slovence? Glede na to, da je Nemčija še vedno naš gospodarski »očka«?
Seveda imate prav. Predvsem zaradi vsega našega izvoza v Nemčijo predstavlja tamkajšnja gospodarska kriza velikanski izziv tudi za slovensko blaginjo. Zanimivo je, da je naša gospodarska struktura dejansko zelo podobna nemški. Le da na srečo vsaj za zdaj nismo naredili nekaj njihovih katastrofalnih napak.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.
