Največ znanja o osebnih financah je med 56 mladimi iz 20 šol prikazala tričlanska ekipa ptujskega šolskega centra, šole za kmetijstvo, turizem in ekonomijo. Še posebej pa je zablestel – in postal državni prvak – Luka Majcen, ki o financah ve več kot marsikdo izmed nas. Kaj moramo vedeti, da se bomo z denarjem malo bolj znašli ali ga celo oplemenitili, kar se nam zdi domala znanstvena fantastika? Je mogoče s privarčevanim tisočakom sploh kaj narediti? Vse to smo vprašali 17-letnega dijaka iz Markovcev.
Ekonomija ga zelo zanima, pravi, da je denar zelo pomemben in da se je treba naučiti, kako deluje. Ker ga je predmet finančno poslovanje tako pritegnil, se je na pobudo učiteljice vanj tudi poglobil in pripravljal na tekmovanje.
Sleherniki smo praviloma slabo finančno pismeni. Kaj bi morali vedeti oziroma znati vsi?
Predvsem bi se morali bolj podučiti o davkih, saj jih vsi plačujemo, prav tako pa moramo poznati delovanje bank: kakšne so obrestne mere, kakšne vrste posojil poznamo, kakšno vlogo ima državna banka, kaj pomeni inflacija. Vsakemu bi torej moralo biti jasno, da če vložimo denar na banko in ga tam pustimo, nam ga inflacija tako rekoč »pobere« in ga dejansko izgubljamo. Vemo pa, da ima večina Slovencev naložbe prav v bankah, drugam ne vlagajo preveč. Zato bi bilo pametno razmisliti, da bi vložili denar v delnice ali pa sklade, saj gre za precej varne naložbe. Pri posojilih je treba paziti na obrestno mero, saj je realna lahko drugačna od zapisane. Če vzamete posojilo za neki znesek in si izberete daljši rok odplačevanja, boste na koncu plačali več, saj boste imeli višje obresti. Treba je paziti tudi na valute: vedno vzemite posojilo v svoji valuti, torej v tisti, v kateri prejemate plačo. Če bi vzeli kredit, na primer, v dolarjih, se lahko pozneje v primerjavi z evrom zviša in boste plačevali višji obrok. To so pomembne osnove, ki bi jih moral poznati vsak.
Še posebej mladi niso finančno pismeni in bi bilo dobro, da bi jim osnove razložili že v osnovni šoli (z eno uro osnov ekonomije na teden): od kod plača, kaj pomeni bruto in neto, kako država dobi denar, kako in s katerimi državami trgujemo največ. Pa tudi o pomembnosti zavarovanj. Zavarovalnice kot zasebna podjetja želijo zaslužiti denar in bodo skušale od strank dobiti čim več ter nato čim manj izplačati. To se mi ne zdi dobro, saj bi morala zavarovalnica delovati v korist uporabnika. Je pa vsaj minimalno osnovno zavarovanje vseeno smiselno – za avto, hišo in za primer invalidnosti, da si ob nesreči lahko vsaj malo pomagaš.
Vas v družini že kaj prosijo za kakšen finančni nasvet?
Ne ravno. Mislim pa sam investirati tisto, kar sem si privarčeval, prav tako se z investicijami spogledujeta mama in brat – mama je že nekaj vložila, pa se ni izšlo ravno po pričakovanjih. V družini se o financah pogovarjamo, mene zanimajo že od 12. leta, ker sem se na spletu srečal z aplikacijo, preko katere lahko vlagaš, in se o tem poučil. Ampak za takšno trgovanje moraš biti star 18 let, da lahko odpreš račun. Lahko pa si pred tem narediš virtualni profil, v katerem imaš na razpolago določeno vsoto, recimo 5.000 evrov, in lahko testiraš ter se preizkusiš v raznovrstnih naložbah, ki obstajajo.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima 2.000, 3.000 evrov ali pa zgolj tisočaka? Ali lahko s tako vsoto sploh kaj naredimo?
Lahko, seveda. Tudi sam bom vložil tisočaka. Prvo pravilo je, da naj ljudje investirajo samo toliko, kolikor so pripravljeni izgubiti. Najdonosnejše so verjetno delnice, le da se je v zadnjih letih to zaradi korone malo spremenilo. Vseeno pa se ti na leto vsaj 12-odstotno obrestujejo. Vzajemni skladi so manj donosna, a zato varnejša možnost, saj za vas investirajo profesionalci. Za začetek pa se je treba založiti z informacijami: če nimamo pojma, se za investiranje ne zanimamo, pa to vseeno storimo, je to precej neumno početje. Najprej se informiraj, potem investiraj.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 23, 6. junij, 2023.
