Majda B. Povše, doktorica znanosti s področja živilstva, je prepričana, da je pridelovanje orehov in pridobivanje orehovega olja rešitev za kmete ter vinogradnike na Goričkem. Pri orehu je namreč uporabno čisto vse, po najnovejših raziskavah pa naj bi bilo njegovo olje celo boljše od opevanega olivnega. Poleg tega, pravi Povšetova, zavira delovanje nekaterih virusov, ne obremenjuje organizma pri bolnikih z diabetesom tipa II, preprečuje srčno-žilne bolezni ter ugodno učinkuje na preprečevanje in zdravljenje rakastih obolenj!
"Oreh me navdušuje od nekdaj. Imela ga je skoraj vsaka hiša na podeželju. Mame in babice so iz jedrc pekle potice, iz še zelenih plodov delale liker, liste so vlagale med oblačila za zaščito pred molji, zelo cenjen je bil tudi orehov les," razmišlja Povšetova. Vzrokov je bilo več kot dovolj, da je pred dvajsetimi leti na Goričkem posadila 36 orehov. Plodov je bilo vsako leto več. Ko so jih nekaj spravili zase in nekaj razdelili med prijatelje, jih je še vedno ostalo veliko. Zato je začela razmišljati, kaj storiti z njimi. Pa se je spomnila že pred leti znane ekstrakcije olj s superkritičnimi fluidi, s katero je mogoče ohraniti vse prehranske lastnosti olja, ki se sicer pri industrijskem postopku pridobivanja izgubijo. Pri ekstrakciji olja iz orehovih jedrc te metode niso preizkusili, zato se je pred tremi leti povezala z mariborsko Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Skupaj so naredili ekstrakcijo orehovih jedrc in dobili rezultate, ki jih z navadnim stiskanjem ni mogoče dobiti. To so potrdile tudi analize na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in navdušena je raziskovala naprej.
Vsestransko uporaben
»Oreh je igral pomembno vlogo že v starih kulturah,« pravi. V antični dobi so z jedrci krepili onemogle in slabotne. V stari Grčiji so oreh uporabljali v kozmetične namene, Rimljani pa so ga cenili kot živilo in zdravilo. Kot sveto drevo so ga uporabljali za zdravljenje mnogih bolezni. Ker so gube in vijuge jedrc podobne gubam in vijugam človeških možganov, so bili prepričani, da imajo orehova jedrca zdravilno moč tudi pri zdravljenju bolezni glave. »Čeprav pri nas gojimo oreh predvsem zaradi jedrc, posredno tudi zaradi lesa, ima izredno uporabno vrednost.« Je cenjeno prvorazredno koncentrirano živilo, bogato z »dobrih« maščobami, beljakovinami, ogljikovimi hidrati, mineralnimi snovmi in vitamini, predvsem A, B, C in E. Beljakovine iz orehovih jedrc so lahko izvrstno nadomestilo za živalske beljakovine. Nič čudnega, da so v vegetarijanski kuhinji orehi pomemben vir maščob in beljakovin. Znani so tudi zaradi tega, ker krepijo ledvice in pljuča, ugodno vplivajo na črevesje, izboljšujejo metabolizem ter tudi rahlo odvajajo. »Dokazano je, da redno uživanje orehov preprečuje bolezni srca in ožilja. Poleg tega so cenjeni v proizvodnji zdravil ter kozmetični in lesni industriji. Orehovo drevo in njegovi listi odganjajo mrčes. Iz suhih jedrc pa stiskajo aromatično in gosto orehovo olje, ki je v Evropi, še posebej v Franciji, izredno cenjeno.
Vizija za Goričko
Zaradi vsega tega vidi Povšetova veliko možnost pridelave, predelave in proizvodnje orehovega olja v Prekmurju, kjer je podnebje zelo ugodno za rast teh dreves. »Po drugi strani je vse več opuščenih njiv, travnikov, sadovnjakov. In ker tudi vinogradništvo na tem območju nima perspektive, kajti EU ne subvencionira več sajenja vinskih trt, je gojenje orehov in drugih oljnih rastlin prav gotovo alternativa ter razvojna priložnost.« Svojo idejo ekstrakcije visokokakovostnih olj s tehnologijo visokih tlakov je predstavila Gospodarski zbornici Slovenije in leta 2006 so jo nagradili z zlato medaljo, na podjetniškem tekmovanju podjetij start:up 2008 pa se je uvrstila med osem finalistov. Pri projektu jo podpirata tudi občini Murska Sobota in Puconci, ki sta celo obljubili zemljišče z vso infrastrukturo. Za olje se že zanimajo v farmaciji, kozmetičnih podjetjih, gastronomiji – v francoski kuhinji ga recimo poznajo kot piko na i za najboljše jedi. Kličejo jo kmetje, ki so pripravljeni prodati svoje orehe, vedno več ljudi pa sadi drevesa na svojih posestvih, tako kot Verica Bokan in Andrej Sedej na kmečkem turizmu Hrvatova domačija v Rogaševcih na Goričkem, ki smo ju obiskali.
Pripravljeni na izziv
Prekmurje torej vedno znova preseneča. Potem ko je postalo že skoraj sinonim za slovenske orhideje, je pripravljeno na nov izziv, ki potrebuje le še finančno podporo. Če bo šlo vse po sreči, in prepričani smo, da bo, bo ta prebujajoči se del Slovenije v nekaj letih postal dobro znan tudi zaradi odličnega orehovega olja (s tako tehnologijo bi lahko pridobivali tudi eterična olja iz zdravilnih zelišč, ki imajo na tem koncu prav tako odlične razmere za rast), tako kot je Sredozemlje znano po olivnem.
Jana, št. 28, 14.7.2009
